Sociologija - 1. test PDF

**Sociologija, 1. pisno ocenjevanje znanja** 1\. Družba in sociologija 1\. 1. Sociologija kot znanstvena disciplina 1\. 1. 1. Mesto med družboslovnimi znanostmi +-----------------------------------+-----------------------------------+ | **Sociologija** | ***Ostale družboslovne...

**Sociologija, 1. pisno ocenjevanje znanja** 1\. Družba in sociologija 1\. 1. Sociologija kot znanstvena disciplina 1\. 1. 1. Mesto med družboslovnimi znanostmi +-----------------------------------+-----------------------------------+ | **Sociologija** | ***Ostale družboslovne | | | znanosti*** | | a. ukvarja se z **družbenimi | | | vzroki vedenja** | a. Psihologija = *individualni | | | vzroki vedenja* | | b. je **empirična** | | | (preverljiva) | b. Filozofija = *neempirična* | | | | | c. preučuje **moderne/zahodne | c. Antropologija = *"eksotične | | družbe** | družbe"* | | | | | d. zanima jo **čas od | d. Etnologija = *od najstarejših | | industrijske revolucije** | virov* | | (ok. 1800) naprej | | | | e. Zgodovina = *konkretni pojavi | | e. gre za | v času* | | **zakonitosti/posplošitve** | | | | f. Ekonomija/politologija = | | f. opazuje **celotno družbo** | *samo del družbe* | +-----------------------------------+-----------------------------------+ 1\. 1. 2. Zdravorazumsko mnenje proti sociološkemu spoznanju 1\. 1. 2. 1. Mnenje ni enako znanstvenemu spoznanju NAVIDEZNE ZVEZE "**Neslovenci ~(neodvisna\ spremenljivka;\ jo\ izberemo)~** so večji [kriminalci] ~[(odvisna\ spremenljivka;\ zaradi\ vpliva\ neodvisne\ bi\ se\ morala\ spreminjati)]~ kot Slovenci." etnična pripadnost kriminal pravi vzrok: **revščina** "**Med prazniki** se stopnja [samomorov] zviša." koledar samomori pravi vzrok: **osamljenost/socialna izoloacija** "**Ženske** so [uspešnejše v šoli]" spol uspeh v šoli pravi vzroki: **poslušnost, nekonfliktnost** 1\. 1. 2. 2. Vpliv stereotipov in predsodkov na zdravorazumska stališča 1\. 1. 3. SOCIOLOŠKA METODOLOGIJA Zaradi objektivnosti, veljavnosti ipd. **sociologija zahteva uporabo posebnih znanstvenih metod**. a. Analiza sekundarnih virov (že obstoječi podatki) b. anketa c. intervju d. opazovanje z udeležbo Raziskani vzorec populacije mora biti čimbolj reprezentiven (=ki v najvišji meri posreduje lastnosti celotne populacije). 1\. 1. 4. SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA "Sam si se odločal." = neresnica **Delovanje družbenih dejavnikov, ki jih ne moremo spremeniti**. (npr. bogastvo družine, v kateri smo se rodili; stanje demokracije v državi; dostopnost najnovejše tehnike) - **[Charles Wright Mills]**: "*Sociološka imaginacija*" **Posameznik živi v družbenih okoliščinah, na katere ima zelo malo vpliva; ga pa pomembno določajo**. (božična obdarovanja + dopust na morju v mladostniških časih (=brez naših želja/interesa)) 1\. 1. 5. DRUŽBENA STRUKTURA **Družbe** so zgrajene **iz sestavin, ki na različne načine in različno močno vplivajo** n**a člane družbe.** Sociologija se zato ukvarja tudi z raziskavo družbene zgradbe/strukture. 1\. 1. 6. DEFINICIJA SOCIOLOGIJE **Je znanost, ki se ukvarja s sistematičnim** (uporablja metode raziskovanje; načrtno/objektivno) **preučevanjem družbe.** 1\. 2. SESTAVINE DRUŽBENE STRUKTURE **Družbe** so **sestavljene iz najrazličnejših položajev, norm, vlog, odnosov, institucij, skupin/organizacij in podsistemov** (banke, trgovine) 1\. 2. 1. DRUŽBENI POLOŽAJ =statusi, pozicije; **mesta posameznikov v družbeni strukturi**. Posamezniki **jih zasedajo**. Vrste: a. [poklicni] (taksist) b. [sorodstveni] (sestra) c. [prostočasni] (fitneser) d. [politični] (minister) e. [ekonomski] (lastnik) f. [starostni] (mladostnik) Pripisujemo jim različen ugled, moč in materialno stanje. Kako se naučimo obnašanja/ravnanja na določenem položaju? Določene zavedno (z izobraževanjem), določene nezavedno/spontano (sorodstvene). Drug položaj zahteva drugačno vedenje. 1\. 2. 2. DRUŽBENE NORME =**družbeno dogovorjena pravila/smernice o tem, kako naj se ravnamo** -- kaj smemo, česa ne, kaj moramo. Na različnih položajih moramo upoštevati predvidene norme, ki veljajo za ta položaj. 1\. 2. 3. DRUŽBENE VLOGE = **družbeni položaj + družbene norme** Vedenje, ki je glede na družbene norme pričakovano. Vrste: poklicne, sorodstvene, prostočasne, politične... **Družbeno vlogo posameznik igra, izvaja** (lahko jo igra slabo, pričakovano, vzorno...) [Kaj je razlika med položajem in vlogo? ] **Položaj**---ali ga zasedaš ali ne (je ali ni); je **statičen** **Vloga**---igraš; lahko ocenjujemo/opazujemo; je **dinamična/dejavna** 1\. 2. 4. DRUŽBENI ODNOSI Stalnejši stiki (**interakcije**) med posamezniki oz. skupinami. odnos vloga 1 / vloga 2 norme 1 / norme 2 Družbeni odnosi skozi čas (t. i. družbeni procesi) oblikujejo nove položaje, norme in vloge. Zato se družbena struktura skozi čas spreminja. Primeri "novega položaja", norme, vloge: varuh človekovih pravic, zakon o delovnih razmerjih, influencer. 1\. 2. 4. 1. ZDRUŽEVALNI ODNOSI a. **sodelovanje**: [skupni cilj, dopolnjujoče ravnanje] (orkester) b. **prilagajanje**: [opustitev lastnih ciljv, izguba lastnih lastnosti] (asimiliacija; izumiranje jezikov) 1\. 2. 4. 2. RAZDRUŽEVALNI ODNOSI a. **tekmovanje**: [cilj je dosegljiv le nekaterim] (volitve) b. **nasprotovanje**: [onemogočanje cilja nasprotnikov] (ustavna presoja) c. **konflikt**: [škodljive posledice za nekoga] (vojna) 1\. 2. 5. DRUŽBENE INSTITUCIJE =**celote položajev, norm, vlog in odnosov. V družbi so priznane in varovane** (večinoma s pravnimi predpisi). So ustavljene in relativno trajne. Zadovoljujejo družbene "fiksne in individualne potrebe". Temeljne družbene institucije: a. **sorodstvene**= družina b. **ekonomske**= banka c. **politične**= parlament d. **religijske**= cerkev e. **izobraževalne**= gimnazija f. **rekreacijske**= športno društvo g. "**kulturne**"= kino *Za izbrano institucijo določi: družbeno vlogo, ki jo opravlja; nekaj položajev, vlog, norm, ki jih zajema; načni njenega varovanja.* Cerkev opravlja nalogo posredovalca verskih naukov, vrednot in tradicij, nudi duhovno vodstvo in organizacijo obredov (maša, poroka, pogreb, krst). Položaji: duhovnik, vernik, škof, redovnik, papež. Norme: verske norme (npr. 10 božjih zapovedi, udeležba pri nedeljski maši, prejmanje zakramentov), družbene norme (spoštovanje cerkvenih avtoritet in hierarhije, prispevanje k dobrodelnim organizacijam (Karitas)). 1\. 2. 6. DRUŽBENE SKUPINE IN ORGANIZACIJE =**več posameznikov** v **trajnejših stikih**, ki jih povezuje **skupna dejavnost**. 1\. 2. 6. 1. PRIMARNE SKUPINE =**osebni odnosi**, član pojmovan kot **[celovit posameznik]** (npr. družina, vrstniki, sosedstva). 1\. 2. 6. 2. SEKUNDARNE SKUPINE (ORGANIZACIJE): =**manj osebni odnosi**, član pojmovan kot **[igralec določene vloge]** (npr. sodelavec, soigralec). 1\. 2. 7. DRUŽBENI PODSISTEMI =tvorjeni iz sorodnih institucij. **[Talcott Parsons]** (1902---1979) deli družbo na *4 povezane podsisteme*: 1. **ekonomski** = [preskrbuje družbo z dobrinami] (prozivodno podjetje, banka, trgovina). 2. **politični** = [skrbi za doseganje družbenih ciljev] (politična stranka, sindikat) 3. **družbena skupnost** = [skrbi za socializacijo in nadzor članov] (družina, šola, sodišče) 4. **kulturni** = [oblikuje vrednote in prepričanja v družbi] (cerkev, umetnost, znanost, mediji) 1\. 2. 8. DRUŽBENI RED =**je relativno stabilno stanje družbene strukture in njenih sestavin, ki jih vzdržujejo člani družbe**. Ustaljenost in predvidljivost ravnanj zaradi delovanja položajev norm, vlog, odnosov in institucij. **Norme povezujejo dele v celoto in vzdržujejo družbeni red**. 1\. 3. DRUŽBENE NORME (U33---U35) +-----------------------------------+-----------------------------------+ | FORMALNE | NEFORMALNE | | | | | **Pravni predpisi** (ustava, | **Odnos do** | | zakon, pravilnik, uredba) | ličenja/oblačenja/pozdravljanja | | | Večinoma so **nezapisane**. | | Večinoma **zapisane**. | | | | **Spontano** oblikovanje; znotraj | | **Načrtno** oblikovanje; v | **družbe** ali **skupine** | | **organizacijah** | | +-----------------------------------+-----------------------------------+ 1\. 3. 1. **Po obliki so zapovedi in prepovedi, po vrsti pa formalne in neformalne**. 1\. 3. 2[. Norme povzročajo ustalitev ravnanja: člani iste družbe imajo podobne navade.] 1\. 3. 3. Običaji naj bi bila zgodovinsko bolj utrjena ravnanja, ki so lahko pomembna kot vir identitete (kdo sem? kam pripadam?) 1\. 3. 4. TABUJI =posebna vrsta norm. a. [v tradicionalnih družbah]= **popolna prepoved ravnanja** (ob prehranjevanju, spolnosti, smrti...) b. [v modernih družbah]= **"nespodobno"; prikrivamo področje življenja** (spolnost, bolezen, smrt, finance...) 1\. 4. DRUŽBENI NADZOR 1\. 4. 1. Za vzdrževanje družbenega reda morajo člani družbe upoštevati norme (konformno vedenje); kršenje norm je odklonsko (deviantno). **Konformno vedenje** ustvarjajo procesi socializacije. Nato družba **s pomočjo različnih idej** (idedogija), **institucij in sankcij nadzira člane, da ostanejo konformni**. 1\. 4. 2. NEFORMALNI NADZOR =od nekdaj ga **izvajajo vsi člani družbe v vsakodnevnih situacijah**. Področja nadzora so najširša; od oblačenja do načina objav na omrežjih. **Sankcije so čustveno zaznamovane** in pogosto **pristranske**. **Nadzor je zelo učinkovit**. Primeri: [opravljanje, zgražanje, izogibanje] (socialna distanca). 1\. 4. 3. FORMALNI NADZOR =bolj se je **razvil šele z modernizacijo**. Izvajajo ga **pooblaščene institucije**. Področja nadzora so zgolj kršitve formalnih norm. **Sankcije so zapisane in relativno objektivno določene**. Primeri sankcij: opozorila, globa, zapor, ukor, prepoved približevanja... Pozitivne formalne in neformalne sankcije: nagrade, napredovanje, kompliment, poklon. 1\. 5. VREDNOTE (U29---U32) =**so ideja in prepričanja o tem, kaj je dobro, pravilno, zaželeno** (npr. zdravje, dostojanstvo, umetnost...) **Iz njih naj bi izhajale norme** v posamezni družbi. vrednote\>norme\>družbeni red PRIMERJAVA VREDNOT +-----------------------------------+-----------------------------------+ | Individualizem | Kolektivizem | | | | | **Posameznik** ima višje | **Skupnost** ima višje vrednote. | | vrednote. | | | | **Odvisnost od drugih** | | **Tekmovalnost** | | | | **Sodelovanje** | | Usmerjenost k ciljem/**dosežkom** | | | | **Požrtvovalnost** | | **Užitek** | | +-----------------------------------+-----------------------------------+ **Vrednotni konsenz**=[V isti družbi imajo člani družbe iste] (skupne) [temeljne vrednote] (uspeh, zdravje, zasebnost...). Med vrednotami pri posamezniku [lahko nastopi konflikt] (delo/družinsko življenje). **Vrednote se spreminjajo zaradi prelomnih okoliščin** (nesreča, selitev, vojna) **odraščanja**. [Primerjava vrednot in norm] **Vrednote so splošne smernice mišljenja in ravnanja**, **norme** pa **konkretna navodila** za **ravnanje**. (vrednota= življenje, norma= ne ubijaj!; vr.=skrb za okolje, norma=recikliraj) 1\. 6. SOCIOLOŠKE PERSPEKTIVE V sociologiji obstajajo [3 različni pogledi na naravo družbe in njen odnos do posazmeznika.] **Funkcionalizem, konfliktna teorija in simbolni interakcionizem.** 1\. 6. 1. FUNKCIONALIZEM (U16---U18) =**družbena struktura je objektivno dana realnost, ki je zunanja posamezniku in pomembno usmerja njegovo ravnanje in mišljenje**. **Posameznik** ima **na družbo neznaten vpliv**. Funkcionalizem se zato [ukvarja predvsem z družbeno strukturo]. RAZVOJ FUNKCIONALIZMA 1\. 6. 1. 1. **Organicizem** = v 19. stoletju prepričanje, da je **družba podobna organizmu** (sociologija pa naravoslovju): družbena struktura*=orgazniem/element* strukture*=organ z določeno funkcijo* družbeni red*=ravnovesje v organizmu* modernizacija*=evolucija* 1\. 6. 1. 2. **Émile Durkheim** (1858---1917) a. **Sociologija ima znanstveno metodo**. Npr. njegova študija o samomoru. Uporabil je že obstoječe statistike in dokazal vpliv spola, poročenosti in religije na stopnjo samomorov (največ=protestantizem (individualizem); manj=katolicizem (vmesno), najmanj=judizem (povezana skupnost)) b. **Vsak družbeni pojav ima svoje naloge (funkcije);** najpomembnejša pa je ta, da vzdržuje družbo kot celoto (tudi samomor; [kako lahko samomor prispeva k ohranjanju družbe?] Pojav samomor lahko sproži kritično reflekcijo o družbenih pritiskih, pričakovanjih in vrednotah, kar vodi do sprememb v družbenih normah, ki spodbujajo bolj vključujoče in podporno okolje). c. **Družba se modernizira tako, da je institucij vedno več in nastaja vedno bolj specializirana delitev dela**: zaradi naraščajočega individualizma ji grozi anomija=stanje, ko ljudje ne sledijo več normam (ljudje smo preveč sebični; se ne oziramo na to, da živimo v družbi). [Tradicionalna družba]= **nizka stopnja delitve dela.** [Moderna družba]= **diferencirana družba**. 1\. 6. 1. 3. **Talcott Parsons** (1902---1979) Družbeni podsistemi (1951); podobno kot Durkheim je **menil, da je vsak družbeni pojav funkcionalen**. (**Revščina**=krepitev temeljne vrednote (bogastvo), ustvarja nove poklice (socialni delavec), interes za manj ugledne poklice (dostavljalec), "grešni kozel" (socialni prispevki nižajo plače) Npr. **funkcionalnost kriminala, vojn** 1\. 6. 1. 4. **Robert Mertan** (1910---2003) Menil, da ima **družbeni pojav manifeste in latentne funkcije**. (npr. Šola manifestno (očitno/odkrito) vzgaja in izobražuje; latentno pa nadzira, skrbi za fiziološke potrebe, okolje za vrstniške skupine, niža brezposelnost...) 1\. 6. 1. 5. KRITIKE FUNKCIONALIZMA a. ali obstaja **družbeni red**? b. zakaj in kako se družba spreminja? (revolucija?) c. ali obstaja **vrednotni konsenz**? 1\. 6. 2. KONFLIKTNA TEORIJA (U18---U20) =v družbi **ne obstajata vrednotni konsenz in družbeni red**, ampak **prevlada manipulacija in izkoriščanje**. Konfliktna teorija **opozarja na težave v družbi in jih raziskuje**. [Težave nastajajo zaradi premoči ene družbene skupine, ki izkorišča drugo] (revni, manjšine, ženske). [Težave skuša odpraviti] **z družbenimi spremembami** (=je aktivistična). 1\. 6. 2. 1. MARKSIZEM **[Karl Marx]** (1818---1883) je menil, da ima **premoč tista družbena skupina, ki si lasti produkcijska sredstva** (pripomočki za izdelavo in predelavo dobrin; npr. tehnika/zemljišče). **vladajoči razred** **izkoriščeni razred** -------------- -------------------------- ------------------------ prazgodovina / / suženjstvo lastniki sužnjev sužnji fevdalizem fevdalci tlačani kapitalizem kapitalisti (buržoazija) delavci (proletariat) Izkoriščanje se je **začelo z nastankom poljedelstva in živinoreje**, ko ni bilo več potrebno vsem članom družbe delati za preživetje. **Kapitalizem je današnja ekonomska ureditev, kjer so produkcijska sredstva v zasebni lasti kapitalistov, drugi pa morajo zanje delati.** Izkoriščanje nastopi, ker si [večino dobička od dela delavcev prisvojijo kapitalisti, ki sami ne proizvajajo. ] **Delavci so revni, saj ostanejo brez dela dobička**, odtujeni, ker je **delo monotono** in jim je izdelek odvzet za prodajo na trgu ter **dvojno odvisni od kapitalistov** ([morajo delati in morajo trošiti] -- v primerjavi s kmeti niso več samooskrbni). Marx je bil **prepričan, da bodo delavci nekoč strmoglavili kapitaliste s socialistično revolucijo** (zasebno lastnino produkcijskih sredstev bodo spremenili v družbeno lastnino). **Po nekem obdobje bo nastopil komunizem** ([brezrazredna družba, kjer bodo ljudje med seboj enaki]). diktatura proletariata kapitalizem socializem komunizem 1\. 6. 2. 2. IDEOLOŠKI APARATI DRUŽBE **[Louis Althusser]** (1918---1990) je pojasnjeval, zakaj se izkoriščane množice ne uprejo. Ideološki aparati družbe **so institucije, ki ljudem vsiljujejo ideologijo** (ideje, ki upravičujejo, [legitimizirajo, obstoječe stanje kot najboljše, pravično in naravno]): a. **politika** (uresničuje cilje kapitalistov) b. **pravo** (ščiti kapitaliste) c. **šola** (vzgaja poslušne in sposobne delavce) d. **religija** (npr. krščanstvo: poudarjanje onostranstva) e. **množični mediji** (slavijo bogastvo, blišč, potrošnjo -- užitek) 1\. 6. 2. 3. KRITIKE MARKSIZMA - **znotraj kapitalizma je tudi podrejeni razred dobil ugodnosti** (socialna država, volilna pravica) - **nekate socialistične države so postale tolitarne** (Sovjetska zveza, Kitajska, Kambodžadesetine milijonov mrtvih, razselitve, strog in obširen nadzor...) - **socialistični sistemi so po hladni vojni** (1947---1991) **propadli**. - **dvom v "ekonomski determinizem"** (najpomembnejša je ekonomija; ekonomija določa politiko/druž. skp./kulturo); marksistično prepričanje, da narava ekonomskega podsistema določa druge dele družbe -- politiko, šolo, religijo... npr. delo **Protestantska etika in duh Kapitalizma**, avtorja **[Maxa Webra]** (1905) dokazuje, da je [na nastanek kapitalizma poled razvoja produkcijskih sredstev enako pomembno vplivala religija (kalvinizem)] Konfliktna perspektiva/teorija kljub kritikam **uspešno pojasnjuje številne družbene težave; vojne, migracije, globalizacijo, prekarizacijo, seksizem, globalno neenakost**. 1\. 6. 3. SIMBOLNI INTERAKCIONIZEM Za razliko od funkcionalizma in konfliktne teorije **ne raziskuje družbene strukture**. Trdi namreč, da je **družba** (druž. struktura) **posledica vsakdanjih interakcij med posamezniki**. Zato mora sociologija [raziskovati najosnovnejšo raven družbe] -- interakcije med ljudmi=**odnose** (zato ime "mikrosociologija). 1\. 6. 3. 1. **[Max Weber]** (1864---1920) =**interpretativna sociologija.** Predhodnik simbolnega interakcionizma. Trdil je, da posameznikovo vedenje usmerjajo pomeni, razlage, s katerimi osmišlja svoje ravnanje. 1\. 6. 3. 2. **[William Thomas]** (1863---1947) ;**[Thomasov teorem]**= na ravnanje ljudi vplivajo definicije situacije (razlaga sveta okoli njih). Npr. Ali je Izraelec napadalec ali branilec? Odnos do holesterola danes in pred 100 leti? Pomembnost astrološkega znamenja? =**Človekovo vedenje je odvisno od interpretacije resničnosti.** Način, kako ljudje dojemajo ali verjamejo v določen dogodek/situacijo, neposredno vpliva na njihove reakcije in posledično na dogajanje v družbi. **Definicije so lahko lastne posamezniku, skupini ali večinski družbi; slednje so skupne definicije situacije, ki omogočajo, da je družba stabilna in vedenje ljudi predvidljivo**. Primeri: pomen koledarja in ure, pisave, merskih enot, smeri prometa... 1\. 6. 3. 3. **[George Herbert Mead]** (1863---1931) =**začetnik simbolnega interakcionizma**. [Simbol je vse, kar nosi pomen]. Lahko je **religijski** (hidžab), **etnični** (Triglav), **poklicni** (uniforma), **izobrazbeni** (kultiviran jezik), **subkulturni** (skejt), **statusni** (draga ura)... Od česa je odvisna prepoznavnost simbolov? [Etnična pripadnost, starost, kultura, izobraženost, spol] Simbolni pomeni so **družbeno izdelani, spremenljivi, naučeni, razumljivi samo znotraj določene družbe/skupine**. Socializacija tako kot vsi drugi družbeni odnosi, poteka v obliki interakcije (stik in medsebojno vplivanja) med ljudmi, in sicer kot izmenjava simbolnih pomenov. Simbolni interakcionizem zelo natančno pojasnjuje ravnanja članov manjših skupin. Tipična metodološka postopka sta intervju in opazovanje. 1\. 6. 3. 4. KRITIKE SIMBOLNEGA INTERAKCIONIZMA a. **raziskuje le manjše skupine** b. **spoznanja težko primerja** c. **ne upošteva razlik v družbeni moči** (kdo lažje definira situacijo) d. ne upošteva **prisilnosti družbene strukture** (razredna pripadnost/močnejše nadzorovanje) 2\. SOCIALIZACIJA 2\. 1. **Socializacija kot vseživljenjski proces.** Socialiazacija so vseživljenski procesi umeščanja v družbo in kulturo prek interakcije z drugimi ljudmi. 2\. 1. 1. Pomen socializacije za družbo Pomembna posledica procesov socializacije je družbeni red. Zaradi konformnosti večine članov so ti zmožni medsebojnega sodelovanja in dela, ker smo v moderni družbi zelo soodvisni, je taka medsebojna kompatibilnost (integracija) nujna za obstoj družbe. 2\. 1. 2. Pomen socializacije za posameznika a. **učenje družbenih** **vlog** b. **ponotranjenje** (interiorizacija) **sestavin kulture** (jezik, navade, norme, vrednote, prepričanja, znanja...) c. **razvoj bioloških zmožnosti** (predispozicij); [govor, krenje, mimika]... d. **razvoj identitete** (samoopredeljevanje v odnosu do drugih -- kdo sem?) Sklep: [Socializiran posameznik ima veliko večje življenjske možnosti] (pridobitev želenih dobrin in storitev) v družbi kot nesocializiran. UČBENIK 11---17 [Značilnosti tradicionalnih (predmodernih) družb:] - so **statične** in se **zelo počasi spreminjajo**. Ljudje imajo do sprememb negativen odnos. - **Glavna institucija**, v okviru katere poteka življenje, je (razširjena) **družina**. - **Velik pomen imajo sorodstvene odnosi.** - Večina ljudi **živi v majhnih povezanih skupnostih** in se ukvarja s **poljedelstvom** oziroma **lovom in nabiralništvom**. - **Skupnost ima velik nadzor nad življenjem posameznika**. Ta je v svojem delovanju podrejen koristim in nalogam skupnosti. - **Proizvodnja dobrin se ukvarja s preprostim orodjem**, prevladuje [obrtna tehnologija.] - Značilna je **nizka stopnja delitve dela** in **naturalno gospodarstvo** z [nizko specializacijo]. - Ljudje **le redko menjajo kraj bivanja**. Prevladuje [lokalna razdrobljenost in nepovezanost posameznih območij]. - **Premik po družbeni lestvici je redek**. Ljudje [ohranjajo svoje položaje kot pripadniki plemstva, tlačani, sužnji, pripadniki različnih kast.] - **Religiozna zavest je glavna oblika kolektivne zavesti**: religija ima močno povezovalno, osmišljevalno in nadzorno vlogo. Značilnosti modernih družb: - so **dinamične** in se **hitro razvijajo**. Ljudje pozitivno vrednotijo spremembe. - postopno se razvijejo **različne specializirane ustanove**, kot so zdravstvo, šola, kulturne ustanove, profesionalna združenja, vojaški sistemi, delovne organizacije, razvejano politično življenje. Ljudje vse več časa preživimo v organiziranih sistemih - **Odnosi so pogosteje brezosebni** in temeljijo na pogodbi. - Vse več ljudi živi v mestnem/**urbanem okolju= anonimnost in brezosebnost v odnosih** - [Formalne oblike družbenega nadzora vse bolj dopolnjujejo neformalne oblike.] - **Proizvodnja** dobrin se ustvarja **s stroji in avtomatizirano**. Vse več ljudi je zaposlenih v storitvenih dejavnostih. - Razvije se **visoka stopnja delitve dela in specializacija skupaj z blagovnim gospodarstvom**. Večina izdelkov je namenjan menjavi in trgovanju. - [Ljudje so veliko bolj gibljivi tako v prostoru kot tudi med različnimi poklici]. Značilen je **proces globalizacije.** - Prevladujejo pridobljeni položaji -- **posameznik lahko napreduje** na osnovi lastnih prizadevanj in naporov (izobraževanje) - Prevladuje **instrumentalno-racionalno delovanje** (=na osnovi razumske presoje glede doseganja koristnih ciljev z najprimernejšimi sredstvi): Velik pomen ima znanost in njena povezava z gospodarstvom. KORISTNOST SOCIOLOŠKIH ZNANJ **Tisti, ki imajo družbeno moč, da usmerjajo družbeno dogajanje, potrebujejo podporo v sociološkem znanju**. Kljub temu bi težko govorili, da je mogoče popolno družbeno usmerjannje. Še posebej, ker ne gre le za znanje, ampak tudi za v**prašanje različnih družbenih interesov**; [v družbi obstaja veliko različnih skupin, ki imajo različne, pogosto prav nasprotne interese. ] Sociološko znanje nam **pomaga pri odkrivanju in boljšem razumevanju različnih položajev**, [v katerih se znajdemo kot posamezniki]. Pomaga nam, da se zavemo družbenih okoliščin, ki vplivajo na naša dejanja in naš položaj. Ljudje smo svobodni samo toliko, kolikor lahko **izbiramo med možnostmi,** ki se nam ponujajo v življenju. Sociologija nam **pomaga pri prepoznavanju, odkrivanju in izbiranju le-teh.** Sociološko znanje nam pomaga pri **aktivnejšem vključevanju v družbeno življenje**. Vodi nas k zavesti, da [sveta res ne moremo preprosto spremeniti, lahko pa z vključevanjem v družbena dogajanja vsak nekoliko prispevamo k spremembam]. Sociološka znanja **pomagajo pri številnih poklicih**. [Zdravstvo, šolstvo, javna uprava, športne dejavnosti, obvladovanje kriminalitete...] Sociološko znanje je vredno tudi samo po sebi, saj z njim **poglabljamo vednost o svetu, v katerem živimo, in o svojem mestu v njem.** NASTANEK IN RAZVOJ SOCIOLOGIJE KOT ZNANOSTI Sociologija kot znanost je nastala v **19. stoletju**. Njen nastanek je bil povezan z **industrijsko revolucijo** in sledečim: a. **oblikovanje novih političnih ureditev**; pojav predstavniške oblasti b. **pojav novih družbenih razredov**; delavski + kapitalistični c. **urbanizacija** d. **nove oblike razslojevanje** + urbana revščina e. **zagon kapitalistične ekonomije in blagovne proizvodnje** f. **vse večji pomen znanosti in izobraževanja**; doežki naravoslovnih znanosti/izumi/izboljšave (povezanost sveta) **Utemeljitelja sociolške znanosti**: francoska misleca **Henri de Saint-Simon** (1760---1825) in **Auguste Comte** (1798---1857). Prva sta [postavila zahtevo po oblikovanju nove družboslovne vede, ki bi odkrivala zakonitosti družbenih dogajanj in pripomogla k družbenemu usmerjanju oz. izboljšanju življenskih razmer in večji sreči.-] Novo znanost sta najprej poimenovala **socialna fizika**. Sloni na izkustvu in opazovanju, prežeta naj bo s preučevanjem razvoja in napredka. Oba utemeljitelja družbe nista razumela le kot skupka egoističnih posameznikov, ki sledijo svojim interesom. **Nasprotno: poudarjala sta pomen skupnih vrednost kot povezovalnega dejavnika**, pri njihovem oblikovanju pa naj bi imela **pomembno vlogo vzgoja in izobraževanju.** \*\*Comte zatrjuje, da **ima tudi družba svoje otroštvo, mladost in zrelo obdobje**. Zadnja stopnja je tudi končna in jo je potrebno le še izpolnjevati, pri tem p aima znanost osrednje mesto. Comte je napredek razumel kot čim popolnejše obvladovanje narave in družbenih procesov. 3 stopnje: a. **vojno-teološka**= ljudje razlagajo naravne pojave z različnimi skrivnostnimi nadnaravnimi silami in razlogi b. **kritično-metafizična**= človek poskuša razložiti naravne pojave z naravnimi razlogi, brez vpletanja nadnaravnih sil c. **industrijsko-znanstvena**= nekritično domišljijo in subjektivna stališča zamenjajo opazovanje, merjenje in eksperiment.