Obča Geografija -- 1. Letnik: Zgradba Zemlje in njeno Površje PDF

OBČA GEOGRAFIJA -- 1. LETNIK *Zgradba zemlje in njeno površje* **ZGRADBA ZEMLJE** [Notranje in zunanje sile ter preoblikovalni procesi] Na oblikovanost površja vplivajo številni dejavniki (notranje in zunanje sile) NOTRANJE ali ENDOGENE SILE so vulkani, potresi, gubanja, prelamljanja zemeljskeg...

OBČA GEOGRAFIJA -- 1. LETNIK *Zgradba zemlje in njeno površje* **ZGRADBA ZEMLJE** [Notranje in zunanje sile ter preoblikovalni procesi] Na oblikovanost površja vplivajo številni dejavniki (notranje in zunanje sile) NOTRANJE ali ENDOGENE SILE so vulkani, potresi, gubanja, prelamljanja zemeljskega površja. Temu pravimo tudi TEKTONSKO DELOVANJE. Endogene sile površje DVIGUJEJO. ZUNANJE ali EKSOGENE SILE je predvsem sonce (lahko tudi luna). Sončna energija vpliva na temperature in s tem na preperevanje kamnin. Eksogene sile površje znižujejo. [Zemljo sestavljajo trije koncentrični ovoji] Zemlja je zgrajena iz treh ovojev (zemljina skorja, plašč in jedro). V središču zemlje je JEDRO, ki je sestavljen iz niklja in železa. Debel je 3500 km. Na sredini je PLAŠČ, ki je bolj vroč in gostejši kot zemeljska skorja. Njegova debelina je 2900 km. Na vrhu površja zemlje pa je ZEMELJSKA SKORJA, njena debelina je od 8 do 40 km. Delimo jo na GRANITNO (prevladuje silicij in aluminij) in BAZALTNO (vsebuje silicij in magnezij) plast. Pod oceani je SAMO bazaltna plast. Pod kontinenti pa je tudi granitna. MOHORIČEVA NEZVEZNOST je stik med skorjo in plaščem, kjer potresni valovi močno spremenijo svojo hitrost. [Kaj so litosferske plošče?] Zgornjo plast zemlje imenujemo LITOSFERA. Zgrajena je iz zgornjega dela plašča ter iz skorje (bazaltna in granitna plast). GLEJ UČB. STR. 11! Pod zgornjim delom plašča je ASTENOSFERA (del plašča), ki je mehkejša in bolj tekoča. Pod astenosfero pa leži plast, ki jo imenujemo plast pod astenosfero. Razlika med kontinentalnimi in oceanskimi ploščami je to, da kontinentalna zajema kontinente z okoliškimi morji, oceanska pa le velike oceane. Stik med njima je na dnu oceanov (primeri: UČB 12) **TEORIJA O TEKTONIKI PLOŠČ** [Od Wegenerjeve teorije o potovanju kontinentov do teorije o tektoniki plošč] Alfred Wegener je ugotovil, da so bili vsi kontinenti nekoč skupaj, kot ena celina. Poimenoval jo je PANGEA. Nato pa so kontinenti začeli razpadati in potovati vsak v svojo smer. O tem pričajo številni fosili, ki so že izumrli. [Na čem temelji teorija tektonike plošč?] **NAČIN STIKA** **OPIŠI STIK** **POSLEDICA TEGA STIKA** **PRIMERI STIKA** ------------------------------------------- ----------------------------------------------------------------------------------------- ------------------------------------ -------------------------------------------------------------------- RAZMIKANJE PLOŠČ Na dnu oceana: plošči se razmikata hrbet Srednji atlantski hrbet RAZMIKANJE PLOŠČ Na kopnem: plošči se razmikata Tektonski jarek (vulkan) Renski jarek, vzhodnoafriški tekto. Jarek (Islandija, edina vidna) PRIBLIŽEVANJE PLOŠČ Stik oceanske plošče z kontinentalno ploščo: subdukcija (porivanje, poriva se oceanska) Globokomorski jarek (vulkani) Pri obali južne Amerike PRIBLIŽEVANJE PLOŠČ Stik kontinentalne plošče s kontinentalno ploščo Gorovja -- gubanje vulkanski otoki Himalaja, Alpe PREMIK LITOSFERSKIH PLOŠČ, DRUGA OB DRUGI Drsenje plošč Potresi Prelomnica Sv. Andreja (Kalifornija) VROČA TOČKA Na sredini litosferskih plošč je magmatsko ognjišče, tik pod ploščo Vulkanska otočja Havaji, Yellowstone [Tektonsko aktivna in neaktivna območja] Zemljevid ščitov, gorstev, plošč GLEJ UČB STR 18! **GUBANJA IN RAZLAMLJANJA** [Z gubanji nastajajo nagubana gorstva] Z približevanjem dveh litosferskih plošč se plast sedimentov med njima naguba. S tem pride do NAGUBANIH GORSTEV. Tem gorstvom, ki so nastala z gubanji rečemo tudi OROGENEZA ali GOROTVORNI PROCES. Pride do gub (zaradi gubanja), ki so izobčene ali ANTIKLINALA in vbočena ali SINKLINALA. Sinklinala in antiklinala skupaj sestavljata POPOLNO GUBO. Nagubane kamnine se razlamljajo, ker so preveč stare in se ne morejo več gubati. z Alpidsko orogenezo so nastale Alpe oziroma vsa mladonagubana gorstva (Himalaje, Andi..) Tetis je morje, ki je bilo nekoč med Afriko in Evrazijo. SLEMENITEV je izoblikovanje v obliki gorskih slemen (Alpe: zahod -- vzhod) [Z razlamljanji nastajajo grudasta gorstva ] GORSKI ČOK je dvignjen del ob prelomu površja. TEKTONSKI JAREK nastane, ko se ugreznjeni deli površja na enotni črti raztezajo kilometre daleč. GRUDASTA GOROVJA nastanejo z razlamljanjem pori katerem se deli površja ob prelomih dvigajo, drugi pa so ugreznjeni. **VULKANIZEM IN POTRESI** [Kje se srečujemo z vulkanizmom?] Vulkani ali ognjeniki nastanejo ob stiku litosferskih plošč, ali na sredi litosferske plošče, kot vroča točka. OGNJENI OBROČ je pas vulkanov, ki so nastali na robih kontinentalnih plošč. [Kako delujejo vulkani?] MAGMA je tekoča raztaljena kamnina v notranjosti vulkana. LAVA je magma, ki pride na površje. Deli vulkana! GLEJ UČB STR. 22! Poznamo aktivne in neaktivne vulkane. KALDERA je vdolbina na vrhu ognjenika, ko odnese vrhnji del stožca, nabere se voda, nastane vulkansko jezero. [Oblike vulkanov so precej različne] Postvulkanski pojavi (sorodni vulkanom) so VROČI VRELCI, GEJZIRJI, FUMAROLE in SOLFATARE. [Kje so potresna območja in kako nastajajo potresi?] POTRES je tresenje zemeljskega površja. HIPOCENTER je žarišče potresa v notranjosti zemlje. EPICENTER je točka na površju, navpično nad hipocentrom. Cunami je potres na morskem dnu, nastajajo valovi. [Potrese merimo na več načinov] Poznamo RICHTERJEVO lestvico, ki meri moč potresa. Ima 9 stopenj. Poznamo tudi EVROPSKO lestvico, ki meri posledice potresa. Ima 12 stopenj. [Kako se lahko zavarujemo pred potresi?] Dejavniki, ki vplivajo na višino škode so: cunami, kvaliteta zgradb, moč potresa, letni čas, kamninska podlaga, ura dneva, gostota prebivalstva, oddaljenost od hipocentra in epicentra. **GEOLOŠKI RAZVOJ ZEMLJE** [Geološke dobe] kenozoik kvartar ------------- ----------- ---------------------- terciar Alpidska orogeneza mezozoik Kreda Jura trias paleozoik perm Hercinska orogeneza karbon devon Silur Kaledonska orogeneza Ordovicij Kambrij predkambrij Kenozoik: - terciar (v njem nastala Alpidska orogeneza, v njem nastala vsa mlado nagubana gorstva), - \- kvartar (menjavanje ledenih in medledenih dob) Mezozoik: V tem obdobju razpade Pangea paleozoik: sledovi črnega premoga **VRSTE KAMNIN** [Kamnine so sestavljene iz mineralov] Kamnina je sestavljena iz mineralov ali rudnin. Glede na kemijsko sestavo ločimo KARBONATNR (prevladuje kalcit) in SILIKATNE (prevladuje kremen) kamnine. Apnenec je prepustna kamnina in spada v vrsto karbonatnih kamnin. [Vrste kamnin glede na nastanek] Glede na nastanek ločimo MAGMATSKE, SEDIMENTNE in METAMORFNE kamnine. Magmatske kamnine: - nastajajo z ohlajevanjem magme v notranjosti Zemlje. - Če se ohladi pod površjem jim pravimo GLOBOČNINE (granit), če pa na površju jim pravimo PREDORNINE. - Na Pohorju je globočnina tonalit. Metamorfne kamnine: - nastanejo iz magmatskih kamnin ali sedimentnih, pogoji za nastanek so visok tlak in visoke temperature. - V Sloveniji je največ metamorfnih kamnin na SV predalpskem hribovju, v notranjosti. - Ko metamorfne kamnine pridejo na površje doživijo preobrazbo, kasneje se z eksogenim znižanjem ali tektonskim dviganjem prilagodi na površje. Sedimentne kamnine: - MEHANSKE SEDIMENTNE KAMNINE: Prvo pride so razpada kamnine oz. preperevanje (s pomočjo zunanjih dejavnikov (voda, veter, tem.)). Potem je prenos materiala (erozija in transport), nato pride do nalaganja/akomulacija. Nato pa plastovitost kamnine. - KEMIČNE SEDIMENTNE KAMNINE: nastanejo predvsem z kemičnim usedanjem v morju ali v slanih jezerih z izločanjem mineralnih snovi iz vode (apnenec, siga). - BIOKEMIČNE SEDIMENTNE KAMNINE: nastanejo z usedanjem ostankov organizmov v morju (fosili). Poznamo sprijete in nesprijete sedimentne kamnine: ------------ ---------- nesprijete sprijete ------------ ---------- Grušč breča Prod konglomerat \*lapor nastane s sprijetjem gline in apnenca ali dolomita Pesek peščenjak Glina glinavec **ZUNANJI PREOBLIKOVALNI PROCESI IN PREPEREVANJE** [Kako delujejo zunanje sile in preoblikovalni procesi?] 2 sili, ki vplivata na zunanje preoblikovalne procese sta SONCE in GRAVITACIJA. Z energijo sonca se kamnina razteza in ko, sonca ni več se mora kamnina skrčiti, ker se ne more tako hitro, zato POČI = PREPEREVANJE. Preperevanje: - MEHANIČNO: Glavni vzrok so temperaturne razlike in delovanje zmrzali (voda iz gora pride v razpoke in zaradi razlik v zraku zmrzne in poči). - KEMIČNO: Najbolj znano je KOROZIJA ali RAZTAPLJANJE APNENCA, ki je bogat z CO2, zaradi katerega nastanejo kraški pojavi in raztapljanje, poškodbe spomenikov (na podoben način kot kisel dež). Ponavadi v vlažnih tropskih krajih. - BIOLOŠKO : sodelujejo organizmi, lahko gre za kemično (razjedanje z kislinami) ali za mehanično (drobljenje kamnin zaradi korenin) preperevanje. **PREOBLIKOVALNI PROCESI NA POBOČJIH** [Kaj pomenijo izrazi denudacija, ploskovno odnašanje, erozija, akumulacija?] DENUDACIJA je ploskovno odnašanje površja. EROZIJA je globinsko odnašanje površja. [Preoblikovalni procesi na pobočjih ] MELIŠČE je nesprijeta kamnina (grušč), ki drsi po strmini navzdol z mehanskim preperevanjem. PODOR je nesprijeta kamnina (grušč), ki prav tako drsi po strmini navzdol z mehanskim preperevanjem, le da so kamni večji. ZEMELJSKI PLAZ so nesprijete mehanske kamnine, znaki za ta pojav se kažejo v razpokah hiš, drevesa so postrani... USAD je manjši zemeljski plaz iz nesprijetih mehanskih kamnin. SOLIFLUKCIJA se odvija na polarnih območjih, nastane v zgodnjem poletnem času, ko se led zaradi višjih temperatur stali, spodaj ležeče plasti ostanejo zmrznjene. Preperina se nasiči z vodo in po še zmrznjeni podlagi spolzi dol. Razlika med soliflukcijo, zemeljskih plazov in usadov je v tem, da za zemeljski plaz in usad potrebujemo vodo, pri soliflukciji pa zmrznjena tla. **REČNI RELIEF** [Rečno delovanje je sestavljeno iz treh faz] REČNI ali FLUVIALNI RELIEF, ker je nastal s preoblikovanjem reke (Fluvius = reka). Poznamo EROZIJSKE in AKUMULACIJSKE rečne oblike. Faze rečnega reliefa so: - EROZIJA (odnašanje): Tekoče vode odnašajo material in dolbejo površje, ni pa povsod enako intenzivno. To je odvisno od odpornosti kamnin in od hitrosti reke. - TRANSPORT (prenos): Na dnu reke so največji delci (skale, prod), ki se kotalijo ali delajo manjše skoke. Nato so v vodi drobni delci, ki lebdijo ter še raztopljene snovi. - AKUMULACIJA ( odlaganje): V zgornjem toku reke, na dnu struge so večji delci (počasneje se premikajo), v spodnjem toku reke pa so manjši (hitreje se premikajo). [Razvoj rečnega reliefa v zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke] ZGORNJI TOK REKE: - Prevladuje globinska erozija. - Oblike: V doline (soteske ali deber -- vintgar), korita (široka le nekaj metrov, v globino več 10 m globoka) in kanjoni (posebne oblike dolin, globoko vrezane, stene so navpične ali stopničaste). \*BRZICE -- voda teče čez kamne, skale SREDNJI TOK REKE: - prevladuje bočna erozija - Oblike: doline z ravnim dnom ( reka dela okljuke ali meandre), vršaj (reka priteče iz ozke in strme gore v kotlino, se razšiti in upočasni, zato začne odlagati material. RODOVITNOST!) in rečne terase (preide v globinsko erozijo, tako nastajajo rečne terase, nato pa se zopet razširi. Območje nad prejšnjo in novo naplavno ravnico imenujemo ježa). SPODNJI TOK REKE: - prevladuje akumulacija, na zunanjih delih meandrov pa bočna erozija - Oblike: vijuga/meandrira (mrtvi meandri/mrtvice -- sprva jezera, potem močvirja), delta ( nekakšni podaljški kopnega v morje) in izgonska struga (reke poplavljajo, zato naredijo umetno strugo, ki so jo zavarovali s protipoplavnimi nasipi, zaradi tega sproti iz reke odstranjujejo material in ga odlagajo na obrambne nasipe). **LEDENIŠKI RELIEF** [Ledeniki in njihov nastanek ] LEDENIŠKI ali GLACILNI RELIEF Pogoji za nastanek so: hladno podnebje, temperature pod 0°C Nastanek: večni sneg, ki je izpostavljen velikim pritiskom ter zmrzovanju se preobrazi v led. Tako nastane ledenik, ki začne drseti navzdol. Območja, kjer so ledeniki imenujemo OBMOČJE POLEDENITVE (Himalaja, Antarktika, Grenlandija, Alpe...). Ločimo jo na: - CELINSKO in GORSKO POLEDENITEV (Grenlandija) - PLEISTOCENSKO POLEDENITEV: Trajala od 2 milijona let do 12.000 pr. n. št., Vzrok za nastanek te ledene dobe je: druga pot kroženja okoli sonca ter nagiba Zemlje. [Poledenitve skozi prostor in čas] Tališče ledenika se nahaja v spodnjem delu. Posledice trajanja ledenikov so plazovi, zajezitvena jezera ter pomanjkanje pitne vode. [Ledeniške erozijske in akumulacijske oblike] LEDENIŠKE EROZIJSKE OBLIKE: - KRNICA (oblika kotanje, zibelka ledenika) - KRNIŠKO JEZERO (ko se led v krnici stopi) - GREBEN (za to obliko potrebujemo 2 krnici) - PRIOSTREN VRH (za to potrebujemo 4 krnice) - U DOLINA (nastanek: 1. rečna V dolina, 2. led zapolni do vrha V dolino, 3. led se stopi, nastane U dolina) - FJORD (Nastanek: 1. rečna V dolina, 2. led zapolni do vrha V dolino (nastane U dolina), 3. pride otoplitev, ledeni pokrov se odmakne, 4. zaradi staljenega ledu se dvigne gladina morja, ki je zalila fjord. Največ fjordov je na Norveškem, po njih se lahko pluje (globina!), slabo zaradi cestnega prometa, ker so mostovi dragi) - OBVISELA DOLINA (glavnemu ledeniku se približa manjši, stranski ledenik, nastane obvisela dolina) - LEDENIŠKA RAZPOKA (Na položnejših in kotanjastih delih so ledeniki debelejši in počasnejši. No strmih pregibih so tanjši in hitrejši, obenem pa se razpirajo v ledeniške razpoke) - LEDENIŠKI PRAG (Glavnemu ledeniku se približa manjši ledenik, nastane obvisela dolina. Stranski ledenik izdolbe bolj plitvo dolino, ki na koncu poledenitve obvisi nad globljo dolino) LEDENIŠKE AKOMULACIJSKE OBLIKE: - LEDENIŠKE MORENE (večji nasipi skal se menjavajo z slabo zaobljenim gruščom, peskom, blatom. Večje nasipe imenujemo ledeniške morene. - LEDENIŠKA JEZERA (kjer čelne morene ležijo prečno na dolino, z njimi nastane led. Jezero (akumulacijski jezeri sta tudi Bohinjsko in Blejsko)) - ERATSKE SKALE (večje skale, ki so jih ledeniki lahko nosili več kilometrov daleč in odložili na drugi okolici) - FLUVIOGLACIALNE TERASE (izpod ledenikov tečejo potoki in reke, ki odnašajo gradivo zunaj območij poledenitve v terasah) [Pomen ledeniškega reliefa za človeka] Prednosti: - gradnja hidroelektrarn (visoke reke) - zimski turizem - velika gospodarska vrednost Slabosti: - težko življenje - težka gradnja prometnic [Osnovne značilnosti kraškega površja] Značilnosti: - največ gradi apnenec (sedimentne, (bio)kemične kamnine) - KOROZIJA (H20 + CO2 = H2CO3) \*voda raztaplja apnenec Na intenzivnost korozije vpliva podnebje, čistost apnenca ter lega in razpokanost posledici akumulacije je siga in kapnik Lehnjak nastane, ko se raztopina karbonat iz rek izloči na prostem. V Sloveniji so to Plitvička jezera na Krki. Razlika med kraškim in rečnim reliefom je ta, da pri rečnem voda teče po površju, po kraškem pa pod površjem (zaradi apnenca, ki je prepusten). [Kras z veliko in malo začetnico] Kras -- Slovenska pokrajina kras -- tip površja [površinski kraški pojavi in pretakanje vode & podzemeljski kraški pojavi] POVRŠINSKI: - KRAŠKE GLOBELI - VRTAČE (majhne globeli skledaste ali lijakaste, deževnica teče po lijaku, korozija najmočnejša, dno počasi poglablja) - UDORNA VRTAČA/KOLIŠEVKA (z udrtjem jamskega stropa nastane navpične stene) - UVALA (več 100 m široke globeli) - KRAŠKA POLJA (reka teče po dolomitu, okoli je apnenec) - PRESIHAJOČE JEZERO (voda poplavi polje -- poplave redne) - PONIKVA (vrtačam podobne oblike na dnu polja) - SUHA DOLINA (brez tekoče vode) - SLEPA DOLINA (doline rek, ki tečejo po neprepustni podlagi, ko pridejo na apnenec poniknejo) - ŽLEBIČI (nastanejo žlebovi, dež teče po strmini dol) - ŠKRAPLJE (večji žlebovi, ukrivljen teren in ko je luža začne samo bolj in bolj delati luknjo) - KOTLIČ PODZEMELJSKE. - BREZNA (navpične prodornine) - KRAŠKE JAME: Vodne (voda teče) in suhe (kapniki: stalagmit (od tal k stropu), stalaktit (od stropa k tlom) ter kapniški steber) [Kako in kje veter preoblikuje površje?] VETERNI ali EOLSKI RELIEF ( grški bog vetra = Eol) delovanje vetra: - KORAZIJA (veter odnaša material) - DEFLACIJA (prenaša) - AKUMULACIJA (odlaga) [Kje in kako nastajajo puščave?] Nastanek puščave: - KOLIČINA PADAVIN: pod 250 mm - GEOGRAFSKA LEGA - VETER: čim bolj ravna površina - MEHANSKO PREPEREVANJE: kamni pod vplivom sonca (posledica visokih temperatur) Vzrok za nastanek puščave: - OBMOČJE SUBTROPSKEGA VISOKEGA ZRAČNEGA PRITISKA - HLADNI MORSKI TOK - ZAVETRNA STRAN GORSKIH PREGRAD - LEGA GLOBOKO V NOTRANJSOTI - DELOVANJE ČLOVEKA [Vetrna erozija in prenos materiala] Gobaste skale so skalne ovire, ki jih je veter zbrusil v značilne gobaste oblike. [Vetrna akumulacija in nastanek sipin] BARHAN SIPINE (Nastanek: razvijejo se iz sipine, ki je na sredini večja. Oba krajca, ki ležita prečno na smer, se začneta premikati v smeri vetra) GLEJ UČB. STR. 59! [Vrste puščav in njihovo širjenje] PEŠČENA PUŠČAVA ali ERG KAMNITA PUŠČAVA ali SERIR HAMADA ali SKALNA PUŠČAVA Drugo ime za proces širjenje puščav je DEZERTIFIKACIJA [Kje in zakaj je nastala puhlica?] PUHLICA je drobnozrnat in rahlo sprijet sediment rumenkaste barve. Nastala je z vetrnim delovanjem, ko na svetu še ni bilo nobene zgradbe, večina površja je bila ravna in je veter pihal kakor je hotel in prašne delce dvigal v zrak in jih odlagal v stepskih območjih. Iz puhlice se je razvila prst ČERNOZJOM. **OBALNI RELIEF** [Vzroki za nastanek morske erozije in akumulacije] 3 dejavniki, ki vplivajo na nastanek obalnega reliefa so: morski valovi, morski tokovi in plimovanje. Morska erozija: - KLIFI (valovi trčijo v rte, se zaustavijo, stiskajo in spodjedajo obalo) Morska akumulacija: - PLAŽA ( odlaganje materiala v zalivu) [Tpi obal in njihov pomen za človeka] **TIPI OBAL** **OPIŠI NASTANEK** **LOKACIJA (PRIMERI)** **PRIMERNO ZA POSELITEV?** **PRIMERNO ZA PLOVBO?** ---------------------------- ----------------------------------------------------------------------------------------- ------------------------------------------ ---------------------------- ------------------------- DALMATINSKI TIP Nastane vzporedno s slemenitvijo bližnjega kopna, veliko otokov Dalmacija Prebivalstvo se odseljuje Ne RIAŠKI TIP Poteka prečno na slemenitev, spodnji deli vrezanih rečnih dolin, ki jih je zalilo morje SZ Španija, JZ Irska, Z obale Male Azije Da (zelo gosta poselitev) Da FJORDSKI TIP Območja nekdanje poledenitve, globlji in strmejši od riasi Grenlandija, Norveška, Kanada Ne da ESTUARIJSKI/ LIJAKASTI TIP Ustja rečnih dolin, bolj plitvi, manj strmi robovi Atlantske obale, Francija, Nemčija da Le v času plime DELTSKI TIP Rečne delte Nil, Donava, Misisipi Nekje ja, nekje ne da KORALNI TIP Iz ogrodij koral, koralni greben Avstralija, Maldivi redka ne LAGUNSKI TIP Zemeljski nizi zapirajo zalive Benetke, Baltsko morje da ne *Podnebje* **OZRAČJE, VREME IN PODNEBJE** [Kaj sestavlja atmosfero?] Atmosfero (=ozračje) je zračni ovoj okoli zemeljske oble z različnimi plini. Sestavlja ga dušik (78%), kisik (21%), ozon, CO2 in drugi plini. [Onesnaževanje zraka in njegovi onesnaževalci] EMISIJA je oddajanje različnih snovi v ozračje. To so ponavadi razni plini, prah, dim... Najbolj nevarni onesnaževalci so žveplove (SO2) in dušikove (NO) spojine. Kisel dež nastane, ko se žveplove in dušikove spojine združijo z vodo v ozračju, nastane kislina in v obliki kislega dežja pade nazaj na Zemljo. Ta povzroča umiranje iglastih gozdov, razjedanje spomenikov. SMOG je mešanica dima, strupenih plinov in megle. [Plasti atmosfere in ozonska luknja] Atmosfero sestavljajo: troposfera (najpomembnejša spodnja plast, v njej se odvija/dogaja vreme), stratosfera (absorbira UV žarke) in ozonosfera (absorbira UV žarke). Ozonska plast se nahaja nad stratosfero in njena naloga je, da absorbira (=vpije) UV žarke. Ozonska luknja je nevarna za človeka, ker povečuje nevarnost kožnega raka. Nastaja zaradi plinov -- FREONOV (v deodorantih). [Kaj je vreme in kaj je podnebje?] PODNEBJE -- povprečno vreme v 30ih letih VREME -- trenutno stanje v atmosferi [Kaj so podnebni elementi in kaj podnebni dejavniki?] PODNEBNI ELEMENTI: sončno sevanje, temperatura, zračni tlak, vetrovi, vlaga in padavine PODNEBNI ELEMENTI: - GEOGRAFSKA ŠIRINA: Pomemben je kot padanja, zato je na ekvatorju večji kot, proti poloma pa je vse manjši kot, zaradi tega so proti poloma manjše temperature. - RELIEF: na prisoji strani je več sonca, na osojni pa ravno obratno. Prisojna stran je toplejša in več prebivalcev. Z višanjem nadmorske višine se temperature nižajo. \*Orografske pregrade (gorovja) -- na privetrni strani bolj mokro - RAZPOREDITEV KOPNEGA IN MORJA: morje se počasneje segreva in ohlaja, medtem ko se kopno hitreje. Na obali so med zimo & poletjem manjše temperaturne razlike. - MORSKI TOKOVI: Nekje prinašajo topel Severnoatlantski tok, drugod hladen Labradorski tok. - ROTACIJA ZEMLJE: odklonska ali Coriolisova sila povzroči, da se vsi morski tokovi na severni polobli odklanjajo v desno, na južni pa v levo. - ČLOVEK: gradi akumulacijska jezera, izsekava gozdove... **SEGREVANJE OZRAČJA IN TEMPERATURE ZRAKA** [Kratkovalovno in dolgovalovno sevanje] SEVANJE ali RADIACIJA je elektromagnetno valovanje. Sonce je vroče, zato oddaja KRATKOVALOVNO sevanje. Zemlja je hladna, zato oddaja DOLGOVALOVNO sevanje Potovanje sončnih žarkov v atmosfero: - ODBOJ od atmosfere - RAZPRŠITEV, ko pride v atmosfero - ABSORBIRAJO, ko pridejo v atmosfero - PRIDE DO ZEMLJE IN SE ODBIJEJO - PRIDEJO DO ZEMLJE IN SE ABSORBIRAJO (50%) [Kako se segreva ozračje?] Če je površje bolj belo se bodo sončni žarki odbili (Antarktika, afriške hiše), črna barva pa absorbira sončne žarke. Najnižje temperature niso najnižje ponoči, ampak tik po sončnem vzhodu , ker se površje še ni segrelo. [Kaj je efekt tople grede?] Človek je s svojimi dejavnostmi (izsekavanje gozdov) povzročil večje število CO2 in s tem pospešil EFEKT TOPLE GREDE in zaradi povečane količine CO2 so temperature višje kot nekoč. [Podatki o temperaturah in njihov prikaz] Vremenska hišica: - merimo v senci (na soncu se lahko bolj segreje) - dvignjena približno 2 m (na tleh so zaradi segrevanja temperature večje) - pobarvane z belo barvo (sončni žarki odbijejo) - daleč od hiš, cest... IZOTERMA je črta, ki povezuje kraje z enako temperaturo. ABSOLUTNA TEM. So najvišje ali najnižje temperature TEM. APLITUDA je razlika med najvišjimi in najnižjimi temperature RELATIVNA TEM. Je povprečna dnevna, mesečna, letna temperatura. [Padanje temperature z višino in temperaturni obrat] Temperatura na vsakih 100 m nadmorske višine pade za 0,65°C. Temu pravimo VERTIKALNI TEMPERATURNI GRADIENT! INVERZIJA ali TEMPERATURNI OBRAT se pojavi pozimi v hladnejši polovici leta. Pogoji za nastanek so nizka temperatura, zrak je težji in se ujame v dno kotlin in dolin ter s tem izpodrine lažji zrak, ki je toplejši. Zaradi gorskih pregrad je ta težji zrak ujet na dnu, samo močan veter lahko to reši. **VLAGA V ZRAKU IN VRSTE PADAVIN** [Vlaga v zraku] kondenzacija ali zgoščevanje (iz plinastega v tekoče agregatno stanje) Evaporacija ali izhlapevanje (iz tekočega v plinasto agregatno stanje) Bolj kot je višja temperatura ozračja, večjo vlago lahko sprejme. Za dež potrebujemo 60% vlage. Vlaga je voda v plinastem stanju, ki se nahaja v ozračju. ABSOLUTNA VLAGA -- trenutna količina vodne pare v zraku MAKSIMALNA VLAGA -- največja količina vodne pare v ozračju, ki jo lahko sprejme RELATIVNA VLAGA -- razlika med maks. in absolutno vlago ROSIŠČE -- točka kjer vodna para začne prehajati v tekoče stanje (dež) [Adiabatno ohlajanje in segrevanje zraka ter nastanek padavin] Pri dvigovanju se zrak OHLAJA in ŠIRI (širi se, ker je vedno manj pritiska). Če se zrak spušča so temperature TOPLEJŠE in zrak se KRČI (ker je več pritiska). [Vrste padavin glede na nastanek] Orografske padavine -- vlažni zrak ne more čez orografske pregrade (gore), ampak je prisiljen, da se dvigne in takrat nastopi dež, nastane zaradi vlage nad morjem in gora. Na privetrni strani je več dežja. Konvekcijske padavine -- ko se temperature začnejo dvigovati in pride do rosišča, kjer začne deževati. Ciklonske/ frontalne padavine -- nastanejo na prehodu tople ali hladne fronte ( stik toplih in mrzlih zračnih mas) HLADNA FRONTA TOPLA FRONTA -------------------------------------------- --------------------------------------------------- -------------------------------------------------- **OPIŠI DOGAJANJE, KATERA MSA NAPREDUJE?** Napreduje hladna fronta, ker izpodriva topli zrak Napreduje topla fronta, ker izpodriva mrzli zrak **TIPI OBLAKOV** Kumulusi/kopasti oblaki Stratusi/ razpotegnjeni oblaki **VREME** Nalivi, grmenje Rahle padavine [Količina ali višina padavin?] IZOHIETE -- črte, ki povezujejo kraje z enako padavino količin **ZRAČNI TLAK IN ZRAČNA KROŽENJA** [Kaj je zračni tlak?] ZRAČNI TLAK -- pritisk, ko zrak iz atmosfere pritiska na zemeljsko površje. IZOBARE -- črte, ki povezujejo kraje z enakim zračnim tlakom [Zakaj in kako nastanejo vetrovi?] Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem tlaku, te pa zaradi različnega segrevanja površja. Vsak veter piha od VISOKEGA k NIZKEMU zračnemu tlaku. GLEJ UČB. STR 79! [Krajevno kroženje zraka] OBALNI VETROVI pihajo podnevi od morja na kopno, ker je med morjem večji tlak. Ponoči pa ravno obratno. GLEJ UČB. STR 80! POBOČNI VETROVI pihajo podnevi od iz dna dolin proti vrhu, ponoči pa ravno obratno. GLEJ UČB. STR. 80! BURJA piha, kadar je anticiklon na kopnem, ciklon pa nad morjem. Smer burje je SV--JZ. Burja prevrača avtomobile, ruši drevesa, odkriva strehe... [Kroženje zraka v ciklonih in anticiklonih] ANTICIKLON -- vreme je lepo, VISOKI zračni pritisk, topla fronta. Zrak se SPUŠČA in RAZTEZA. CIKLON -- Vreme je slabo, NIZKI zračni pritisk, hladna fronta. Zrak se STEKA in DVIGA. [Planetarno kroženje zraka] Ob ekvatorju je nizki zračni pritisk in zaradi tega posledično tudi hladna fronta. GLEJ UČB. STR 81 & 82! [Vremenotvorna središča in prognostične karte] **IME VREMENOTVORNEGA SREDIŠČA** **KAKŠNO VREME PRINAŠA?** **KDAJ VPLIV NA VREME V EVROPI / SLO?** ---------------------------------- --------------------------- ----------------------------------------- ISLANDSKI MINIMUM/ CIKLON padavine Celo leto SIBIRSKI MAKSIMUM/ ANTICIKLON Lepo vreme + zelo hladno Pozimi AZORSKI MAKSIMUM/ ANTICIKLON Lepo vreme poleti [Monsunsko kroženje zraka] POLETNI MONSUN piha od morja proti celini in prinaša dež (poplave na Indijski podcelini). Je tudi nizek zračni tlak. ZIMSKI MONSUN piha od celine proti morju in prinaša sušo. [Kaj so tropski cikloni?] Ciklon = hurikan (Amerika) = tajfun (Azija) *Prst in rastlinstvo* **PRST** [Kaj je prst?] Prst je zrahljana vrhnja zemeljska plast. Prst je pomembna, ker vsebuje snovi, ki jih potrebujejo živali in rastline. Najpomembnejša lastnost je RODOVITNOST (ker vsebuje organske snovi). V prsti se stikajo 4 sfere: litosfera, atmosfera, hidrosfera in biosfera. Prst gradijo 3-je sloji: prst, preperina in kamnina -- matična podlaga. [Prst sestavljajo štiri osnovne sestavine] Prst je iz MINERALNIH DELCEV (45%), VODE (25%), ZRAK (25%) ter ORGANSKIH DELCEV (5%). Na nastanek prsti vplivajo naravni dejavniki: veter, voda, led s pregrevanjem. [Prst ima različne lastnosti] TEKSTURA ali ZRNATOS nam pove velikost delcev, ki sestavljajo prst: - pesek - glina - ilovica STRUKTURA ali SESTAVA, ki nam pove, kako so delci povezani med seboj. BARVA PRSTI: rodovitna prst: črna barva, temne (zaradi humusa) Rdeča barva (ker vsebuje železo) PROPUSTNOST je lastnost prsti, ki določa, s kakšno hitrostjo voda teče čez prst. Bolj je prst kakovostna, več vode zadrži. [Pedogenetski dejavniki in njihov pomen] Prst nastaja z pomočjo različnih dejavnikov: matična podlaga, čas, relief, organizmi, podnebje, prst. [Profil in horizont prsti] PROFIL -- prečni prerez HORIZONT - vodoravni prerez Horizonti: GLEJ UČB. STR. 103! - O -- organski horizont - A -- humozni horizont - E - eluvialni horizont - B -- Iluvialni horizont - C -- horizont preperele matične podlage - R -- trdna matična podlaga **RASTLINSTVO** [Na rastlinstvo vplivajo različni dejavniki okolja] Rastlinstvo ali vegetacija delimo na NARAVNO in KULTURNO rastlinstvo. Naravno rastlinstvo se je razvilo brez neposrednega vpliva človeka. Kulturno pa je razvil človek. Dejavniki, ki vplivajo na naravno rastlinstvo: - PODNEBJE (sončna svetloba: osnovni vir energije, voda: daje rastlinam hranilo, temperatura: vpliva na življenjske procese) - PRST: črpa vodo in raztaplja hranila. Daje oporo rastlinam, rastlinstvo vpliva na prst, tako nastaja humus. - RELIEF: vpliva posredno prek podnebja, z višanjem nadmorske višine se temperature znižujejo, količina padavin se poveča, izoblikujejo se rastlinski višinski pasovi. - ČLOVEK: krči naravno rastlinstvo in širi kulturno rastlinstvo KSEROFITI -- sušoljubne rastline HIGROFITI -- vlagoljubne rastline MEZOFITI -- uspevajo, kjer je vode ravno dovolj DEGRADACIJA -- slabšanje kakovosti oz. siromašenje TROPSKI DEŽEVNI GOZD -- gozd z največjim številom drevesnih vrst na svetu TAJGA -- kombinacija iglavcev in breze TUNDRA -- mahovi, lišaji, pritlikava drevesa MONSUNSKI GOZD -- gozd, v sušni dobi odpadejo listi MAKIJA -- zimzeleno bodikavo grmičevje SAVANA -- rastlinstvo iz trave in dežnikastih dreves [Rastlinstvo in človek] Pretirano izsekavanje tropskega deževnega gozda -- oddalji izvor semen, nastanejo agresivnejše rastline, ki se širijo, izginjajo številne vrste organizmov pretirana pašnja -- širijo se puščave, lakota Pomen rastlinstva za človeka: - surovine za industrijo (bombaž...) - proizvajalec kisika (brez njega bi ljudje umrli) - vir hrane (za preživetje) *Vodovje* **SVETOVNO MORJE** [Zemlja je vodni planet] VODOVJE ali HIDROSFERA. Na Zemlji je 25% sladke vode, ki se nahaja v obliki led, kot podzemeljske in rečne struge. Mali vodni krog: Kroženje vode med svetovnim morjem, ozračjem in svetovnim morjem (morjeizhlapevanjepadavine) Veliki vodni krog: kroženje vode med svetovnim morjem, ozračjem, kopnem in svetovnim morjem. Posledici kroženja vode sta: - stalno obnavljanje vode - samočistilna sposobnost [Svetovno morje se deli na oceane, morja in zalive] Oceani: - Tihi ocean - Atlantski ocean - Indijski ocean Robno morje -- leži na robu kontinentov Sredozemsko morje -- leži med dvema kontinentoma [Fizikalne in kemične lastnosti morske vode] Površinski sloj v morju je vedno toplejši kot pa spodnji (globlji) sloj, zato ker sončni žarki ne podrejo globoko v spodnjo plast. Tropska morja so toplejša od polarnih, ker je kot padanja sončnih žarkov na gladino večji ter posledično tudi zaradi morskih tokov. Slanost morja je odvisna od: - izhlapevanja in padavin - geografska širina Dejavniki, ki povečajo slanost so: - visoke temperature - suh zrak - vetrovi Dejavniki, ki zmanjšujejo slanost so: - nizke temperature - obilne padavine - taljenje ledu - izliv sladkovodnih rek IZOHALINE so črte, ki povezujejo točke na morju z enako slanostjo. Kemična lastnost morja je SLANOST, fizikalna lastnost morja je TEMPERATURA v °C [Med gibanjem morske vode sodijo valovanje, plimovanje in morski tokovi] PLIMOVANJE (=bibavica): - Vzrok za tsunamij (= potresni val) je na morskem dnu. Največ jih je na območju stikov litosferskih plošč (Kitajska, Indonezija). Nastanejo tako, da je prvo potres na morskem dnu, nato se valovanje iznad epicentra začne širiti na vse strani, ob obalah pride zaradi kopičenja vodne mase do rušilnih valov. Posledice so velike gospodarske škode, opustošenje, smrti... - San Michele (ko je plima, je otok, ko je oseka stoji San Michele na kopnem. To je v Franciji) - Plimovanje povzročita LUNA & ZEMLJA (lunina privlačnost) tudi SONCE. - Visoka plima je kadar: GLEJ UČB. STR. 122! - Nizka plima je kadar sta sonce in luna v kotu 90° na Zemljo - Posledici viharne plime sta poplave in materialna škoda (gospodarstvo), smrti. - Ljudje se zavarujejo pred viharno plimo tako, da gradijo nasipe. Te nasipi so rahlo nagnjeni ob morju, da se valovi umirijo ter, da ne odnese vrha nasipa. Način za utrditev teh nasipov so beton (kamenje), ovce (pohodijo prst, jo utrdijo) trava naredi nasip bolj kontakten. - Razlika med oseko in plimo je 1 m - Lijakasti tip je primeren za poselitev. (plimska elektrarna Rance) VALOVANJE je premik vode -- dvig in spust. MORSKI TOKOVI: - Dejavniki, ki vplivajo na nastanek morskih tokov: razlika v slanosti, temperature, vetrovi, gostota, moč plimovanja, sprememba zračnega tlaka. - Morski tokovi na karti! GLEJ UČB. STR. 123! - El Niño se pojavlja v decembru (na božič) v Južni Ameriki in Avstraliji. Pomeni mali otrok. Pojavlja se od 3 -- 7 let. Enkrat je poplava, drugič suša, ker se zamenjajo vetrovi in morski tokovi. - Pomembni preoblikovalci podnebja zaradi njihove temperature, ker se počasneje ohlajajo. [Pomen svetovnega morja] Morje je: - vir življenja - vir nafte, zemeljskega plina - turistični pomen morja - vir drugih rudnin - vir prehrane - vir sladke vode - prometna pot - izkoriščanje valov Plinske elektrarne lahko postavljajo tam, kjer je velik razlika med plimo in oseko. [Onesnaževanje morij in prizadevanja za ohranjanje čistega morja] Morje se lahko sam očisti (alge) -- samočistilna sposobnost glavni onesnaževalci so: - nafta - človek - vrečke - turizem - ladje (promet) - rafinerije - izlivi kanalizacije - radioaktivni odpadki... Obale so bolj onesnažene zaradi gostote prebivalstva. **TEKOČE VODE NA ZEMELJSKEM POVRŠJU** [Rečna omrežja in njihove površine] POVIRJE -- izvir RAZVODNICA -- črta, ki ločuje 2 porečji RAZVODJE -- območje med dvema porečjema POREČJE -- struga + ozemlje okoli rek POVODJE -- smer kamor se reka izteka v morje REČNI SISTEM -- omrežje rek s svojimi pritoki [Pretok vode in rečni režimi] REČNI REŽIM (kot nekakšen klimogram rek) PRETOK REKE -- nam pove količino vode, ki preteče neko območje v določenem času. - Enostavni rečni režimi: snežni ali nivalni (višek padavin spomladi), dežni ali pluvialni (višek padavin jeseni) ter ledeniški ali glacialni - Mešana rečna režima: snežno - dežni (izrazitejše padavine spomladi), dežno -- snežni (izrazitejše padavine jeseni) [Pomen tekočih voda za človeka] Tekoča voda za človeka: - vir pitne vode - vir energije - prometna pot - vir za namakanje - pomen rek za turizem in rekreacijo [Onesnaževanje tekočih voda] Onesnaževalci rek: - promet - kanalizacija - zajezitev glavni viri onesnaževanja: - rudarstvo - turizem - smeti **PODZEMELJSKE VODE** [Podzemeljske vode delimo na skalno in talno vodo] Skalna voda -- v razpokah in votlinah v živih skalah (prepustna + apnenec) Talna voda/podtalnica -- nabira se v nesprijetih sipkih kamninah (prod, pesek), ki so zelo porozne. Najvišja je spomladi in jeseni, ko je količina padavin največja. Skalna in talna voda se napajata iz padavinske vode [Kaj se dogaja z gladino podtalnice?] Za arteško vodo je značilno, da je ujeta med dvema neprepustnima plastema ter je pod pritiskom. Uporabljajo jo za namakanje, je rahlo slana in topla. Subarteška voda je med neprepustnima plastema, ni pa pod pritiskom. Razlika med arteško in subarteško vodo je v tem, da arteška sama priteče na površje, drugo moramo črpati. Arteška in subarteška voda se nahajata v suhih delih Avstralije. Lijakasto črpanje vode: če vodo črpamo hitreje, kot se zaradi odtoka vode zapolnijo prazni prostori v vodonosnem sloju, se v neposredni bližini črpališča podtalnice gladina zniža v obliko lijaka. GLEJ UČB. STR. 130! **JEZERA** [Kako delimo jezera?] **KRITERIJ DELITVE JEZER** **DELITEV / OPIS** **PRIMER** ------------------------------------ --------------------------------------------------------------------------------------- ------------------------------------ ------------------- GLEDE NA DELOVANJE / VPLIV ČLOVEKA **Naravna** -- nastala z naravnimi procesi Bohinjsko jezero **Umetna** -- nastala zaradi človekovih dejavnosti Zbiljsko jezero GLEDE NA DOTOK IN ODTOK **Jezera brez pretoka** -- napajajo se s padavinsko vodo **Kraterska jezera** Kratersko jezero **Jezera v puščavah** Čudsko jezero **Jezera z pretokom** -- imajo stalen dotok in odtok vode Bohinjsko jezero GLEDE NA NASTANEK JEZERSKE KOTANJE **Vglobljena jezera** -- nastala v tektonskih kotlinah in jarkih (z erozijo) **Tektonska jezera** Bajkalsko jezero **Erozijska ledeniška jezera** Triglavska jezera **Zajezitvena jezera** -- nastala za čelnimi morenami na območju nekdanje poledenitve **Akomulacijsko ledeniško jezero** Bohinjsko jezero **Umetna akomulacijska jezera** Ormoško jezero [Pomen jezer za človeka] Pomen jezer za človeka, zakaj se ljudje naseljujejo ob jezerih: - podnebje - turizem - ribolov - namakanje - hidroelektrarna - narava [Zasipavanje jezer in njihovi okoljski problemi] Jezerom pravimo da so ˝kratkotrajni˝ pojav, ker so izpostavljena številnemu zasipavanju ter pretiranemu namakanju. **MOKRIŠČA** [Kaj so mokrišča in kako jih delimo?] Mokrišča delimo na močvirje in barje. Razlika med MOČVIRJEM in BARJEM je v tem, da je močvirje faza pred barjem, kjer je občasen dotok vode. Razlika med visokim in nizkim barjem je v tem, da je nizko barje takrat, ko rastline dosežejo podtalnico. *Prebivalstvo in naselja* **RAZPOREDITEV IN RAST PREBIVALSTVA** [Gosto in redko poseljena območja sveta] Gosto poseljena območja: Zaradi lege ob morju, primerne temperature, zadosti padavin, gospodarstvo: - Japonska, - Kitajska, - Indija Zaradi gospodarske razvitosti, ugodnega podnebja: - Evropa - Vzhodne obale Južne Amerike Redko poseljena območja: zaradi podnebja: - Sahara - Avstralija - Severni predeli Razporeditev prebivalstva je odvisno od naravnih geografskih dejavnikov: - podnebje - relief - prst - rastlinstvo - kakovost vode [Spreminjanje števila prebivalcev na svetu in demografska eksplozija] DEMOGRAFSKA / PREBIVALSTVENA EKSPLOZIJA -- hitro večanje števila prebivalstva, pride do problemov: ni zaposlitve za vse, težko pridelati hrano za vse **RODNOST, UMRLJIVOST IN NARAVNI PRIRAST** [Različna rodnost po svetu je posledica gospodarskih in kulturnih razlik] Največja rast prebivalstva je v Afriki. RODNOST ali NATALITETA -- živorojenih na 1000 prebivalcev na 1 leto Dejavniki rodnosti: - delež ženskega prebivalstva od 15 -- 45 let - stopnja gospodarskega razvoja - vera - tradicija... [Umrljivost in bolezni sodobnega sveta] UMRLJIVOST ali MORTALITETA -- umrlih na 1000 prebivalcev na leto Dejavniki smrtnosti: - lakota - slabe higienske razmere - naravne katastrofe - vojne - bolezni... [Naravni prirast in teorija demografskega prehoda] NARAVNI PRIRASTEK -- razlika med rodnostjo in umrljivostjo na 1000 prebivalcev na leto Pozitivni naravni prirast: več se jih rodi, kot umre Negativni naravni prirast: več jih umre, kor rodi TEORIJA DEMOGRAFSKEGA PREHODA (+primer države): - 1\. faza: nizek naravni prirast -- vojne, epidemije (ni več nobene države) - 2\. faza: umrljivost zelo upadla, velik naravni prirast ( nerazvite države) - 3\. faza: rodnost se je močno znižala ( Kitajska) - 4\. faza: nizka rodnost in umrljivost, nizek naravni prirast ( Evropske države) Razlika med 2. in 3. fazo je v tem, da v 2. fazi je rodnost velika, v 3. pa majhna. **SELITVE** [Vzroki za selitve so drugačni ] MIGRACIJSKI SALDO -- je razlika med priseljevanjem in odseljevanjem. EMIGRACIJA = odseljevanje IMIGRACIJA = priseljevanje Vzroki za migracijo: - ekonomski - politični - verski BEG MOŽGANOV (ang. BRAIN DRAIN) je odseljevanje nadarjenih ljudi v boljše države [Oblike selitve glede na prostor, čas in druga merila] Glede na prostor: - zunanje selitve - notranje selitve Glede na prostovoljnost: - prisilne selitve - prostovoljne selitve Glede na čas: - stalne selitve - začasne selitve Izseljenec -- izseli za vedno. Zdomec -- izseli za kratek čas [Posledice selitve in tipi demografskih območij] **VRSTA MIGRACIJE** **NARAVNI PRIRASTEK** **GOSPODARSKO STANJE** --------------------------------- -------------------------------- ----------------------- ---------------------------- OBMOČJE ZGOSTITVE PREBIVALSTVA priseljevanje visok Visok življenjski standard OBMOČJE STAGNACIJE PREBIVALSTVA Enaka imigracija in emigracija enak enako DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA emigracija negativen Propad gospodarstva **BIOLOŠKE SESTAVE PREBIVALSTVA** [Rasna sestava prebivalstva in rasizem] Poznamo RASNO, STAROSTNO in SPOLNO sestavo. Rasna sestava: - RUMENA rasa (Kitajci) - BELA rada ( Latvijci) - ČRNA rasa (Nigerijci) Mešanci osnovnih pod ras so: - MESTICI ( belci & indijanci) - MULATI ( belci & črnci ) - ZAMBI ( indijci & črnci ) Mešanje v preteklosti in sedanjosti je predvsem zaradi globalizacije, razsizma in mešanje ras. APARTHEID -- politika ločenosti med belci in črnci v Južno Afriški Republiki, trajala je do 1994. [Spolna in starostna sestava prebivalstva] Spolna sestava nam sporoča/prikazuje razmerje med številom moških in žensk. Starostna sestava nam sporoča/prikazuje delež prebivalstva po starostnih skupinah. [Starostne piramide in projekcije prebivalstva] Starostna piramida: GLEJ UČB. STR. 149! - Mlad demografski režim (nerazvite države) starostna piramida: oblika prave piramide - Zrel demografski režim (srednje -- dobro razvite države) starostna piramida: največ je ljudi od 30 -- 50 leta. Mladega in srednjega prebivalstva je enako, starega je malo. - Star demografski režim ( ene najbolj razvitih držav) starostna piramida: v obliki balona, največ je starega prebivalstva, najmanj pa mladega prebivalstva. PROJEKCIJA v družbi gre v vsaki državi, le da so ene šele na začetku.