4. Statične obremenitve.docx
Document Details
Uploaded by SereneFeynman
University of Maribor
Tags
Full Transcript
**Statične obremenitve** ======================== Statične obremenitve so odvisne od obdelovalnih sil in tež Med obdelavo se velikosti, smeri in položaji sil in momentov spreminjajo Togost je odvisna od materiala in oblike elementov in sklopov ter od načina, položaja in smeri delovanja sil na ele...
**Statične obremenitve** ======================== Statične obremenitve so odvisne od obdelovalnih sil in tež Med obdelavo se velikosti, smeri in položaji sil in momentov spreminjajo Togost je odvisna od materiala in oblike elementov in sklopov ter od načina, položaja in smeri delovanja sil na elemente oz. sklope. Statične obremenitve obdelovalnih strojev so odvisne od obdelovalnih sil in tež.. Primer statične obremenitve: tipična deformacija ogrodja stiskalnice zaradi ekscentrične statične obremenitve. Nateg jo podaljša, moment pa stransko zvije. Deformacije ogrodij obdelovalnih strojev povzročajo seveda oblikovna odstopanja obdelovancev. Zato toleranca obdelovanca zahteva določeno togost obdelovalnega stroja. **Statične veličine** ===================== Statično obnašanje obdelovalnega stroja, sklopa stroja ali posameznega elementa je opisano z elastično deformacijo, ki nastopa pri časovno konstantni obremenitvi. Iz tega sledi kot najvažnejša veličina 'togost' in njena recipročna vrednost 'popustljivost'. Togost, tudi popustljivost ogrodij, je odvisna od materiala in geometrične oblike elementov in sklopov ter od načina, položaja in smeri delovanja sil na elemente in sklope. 2.3.3 Analiza pretoka sil in deformacij ======================================= Deformacije, ki nastanejo v prijemališču sil med obdelovancem in orodjem, so zbir vseh deformacij elementov in sklopov, ki sodelujejo pri prenašanju sil. Analiza pretoka sil in deformacij raziskuje obremenitve posameznih elementov stroja in njihov vpliv na razmik med obdelovancem in orodjem. Zadovoljivo togost stroja lahko dosežemo le s togostjo vseh sodelujočih elementov - ležajev, vreten, vodil itd. Če stvar poenostavimo, si lahko predstavljamo posamezne dele stroja kot vzmeti, ki so zaporedno in vzporedno povezane. Stroj je torej vedno manj tog, kot je togost najmanj togega elementa, ki je vključen v tok sil.