4. Predavanje - Posameznikovo in tržno povpraševanje

4. POGLAVJE Posameznikovo in tržno povpraševanje 1 2  Vsebina 4.1 POSAMEZNIKOVO IN TRŽNO POVPRAŠEVANJE PO DOLOČENEM BLAGU 4.2 UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE PRI SPREMEMBI CENE BLAGA 4.3 TRŽNO POVPRAŠEVANJE 4.4 POTROŠNIKOV PRESEŽEK 4.5 PRAKTIČNA UPORABA KR...

4. POGLAVJE Posameznikovo in tržno povpraševanje 1 2  Vsebina 4.1 POSAMEZNIKOVO IN TRŽNO POVPRAŠEVANJE PO DOLOČENEM BLAGU 4.2 UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE PRI SPREMEMBI CENE BLAGA 4.3 TRŽNO POVPRAŠEVANJE 4.4 POTROŠNIKOV PRESEŽEK 4.5 PRAKTIČNA UPORABA KRIVULJ POVPRAŠEVANJA 3  4.1. POSAMEZNIKOVO POVPRAŠEVANJE PO DOLOČENEM BLAGU Sprememba cene blaga Krivulja posameznikovega povpraševanja D = f (P) M, PS, PK … = konstanta M = 120 evrov Po = 1 evro Ph = 24, 12, 6, 4 evrov Spreminjamo ceno hrane, ker nas zanima sprememba povpraševanja, ostalo je konstantno. 4  Cenovno-potrošna krivulja (PCC) obleka Pa ↓ ~H↑ Pm 24 H*=25 140 -_ PM = 12 H*=7 130 Pm = 6 4 H*= 15 H*=2O PM 1120 __ 120 = Po , 110 100 90 80 70 60 - cenovnopotuoñvwtweivuljar krivulja Cehovnopotrosna 50 40 PCC 30 20 10 0 1¥ # ¥.... 0 2,5 5 7 10 15 20 25 hrana 30 5  Cenovno-potrošna krivulja (PCC) PCC povezuje vse ravnotežne košarice dobrin, ko spreminjamo ceno ene dobrine. 6  Cenovno-potrošna krivulja (PCC) Možnos Cena Količina obleka ti hrane hrane 140 130 A 24 2,5 120 110 B 12 7 100 90 C 6 15 80 70 D 4 20 60 50 40 PCC 30 20 10 0 0 2,5 5 7 10 15 20 25 hrana 30 7  Cenovno-potrošna krivulja (PCC) in krivulja povpraševanja (D) obleka Količin ind.krivuljenesme.jo biti narasciujoée Cena a PH hrane MUH µ RJH = = Po hrane MUO /◦ 24 2,5 Pn 12 7 Pz PCC 6 15 PCCH 4 20 hrana 0 2,5 7 15 20 cena hrane 24 / R2 12. 6 4 < DH 0 2,5 7 0 15 20 hrana 8 KRIVULJA POVPRAŠEVANJA ima dve pomembni značilnosti: 1. Stopnja potrošnikovega zadovoljstva se spreminja, ko se gibljemo vzdolž krivulje. 2. V vsaki točki na krivulji povpraševanja potrošnik maksimira svoje zadovoljstvo. Ker cena hrane pada, pada tudi mejna stopnja nadomestljivosti. Za vsako dodatno enoto hrane je potrošnik pripravljen plačati nižjo ceno. 9  Ali razumemo izpeljavo krivulje povpraševanja? Marko troši dve dobrini in sicer jabolka (J) in hruške (H). Za potrošnjo teh dveh dobrin ima na voljo 100 evrov. Cena kilograma hrušk je 10 evrov. Njegova funkcija koristnosti je U(J,H)=JH a)Določite cenovno potrošno krivuljo za jabolka. b)Določite krivuljo povpraševanja po jabolkih. 10  Izpeljimo cenovno potrošno krivuljo za jabolka M = 100 PH = 10 U U(J,H)=JH = > H = j Ps who H p, 2 Rz 10=78 =¥+ Rn Psn. R D J ¥ * 1.* J 11 Izpeljimo krivuljo povpraševanja po jabolkih a) PCC marlon Isiuvulje marlon PC = M = 100 PH = 10 ¥ , = = Mrs , = ,Y¥=:Y%¥ = I U(J,H)=JH ¥ H=P¥ H = , ai b) Ds ma PCC H = P¥ 1. nwo - M =P ftp.t.H rlsrdohodltu - , 2. porcelains J +10 It 100=17 ' 100 = Ps - J -110 [P¥] 2131 = Pg = ali J=F÷ DJ 12  Sprememba potrošnikovega dohodka PH = 10 evrov, Po = 1 obleka (količina) 140 evro 60, 100, 120 M = 40 120 100 ICC 80 evrov 60 D C I4 40 B I3 20 A I2 0 I1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11hrana 12 (količina) cena hrane 10 0 D1 D2 D3 D4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 hrana 12 (količina) 13  Dohodkovno-potrošna krivulja (ICC) ICC povezuje vse ravnotežne košarice dobrin, ko spreminjamo dohodek.) 14  ICC krivulja in Engelova krivulja PH = 10 evrov, PO = 1 obleka (količina) 140 evro 60, 100, 120 M = 40 120 & 100 ICC 80 evrov 60 D ICC ni vedno naraščujoča! Naraščujoča C I4 je za normalne dobrine, padajoča je pa 40 za inferiorne. B I3 20 A I2 0 I1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11hrana 12 (količina) dohodek 120 Engelova D 100 C krivulja 60 B 40 A 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 hrana 12 (količina) 15 Če ima dohodkovno-potrošna krivulja (ICC) pozitivni naklon, povpraševana količina raste skupaj z dohodkom => EM > 0 : normalne dobrine. Če je ena dobrina normalna ena pa inferiorna: EM < 0, krivulja ima negativen naklon. Obstajajo pa tudi dobrine, pri katerih z večanjem potrošnikovega dohodka povpraševana količina pada. => EM < 0 : inferiorne dobrine. Dohodkovna elastičnost je neposredno povezana z Engelovo krivuljo. 16  ICC za inferiorno dobrino normaln a dobrina 15 dohodkovno-potrošna krivulja - ICC B 10 I2 5 A I1 0 0 10 20 30inferirona dobrina 17  Engelovi krivulji za normalno in inferiorno dobrino dohodek dohodek količina količina blaga blaga a) normalna dobrina b) inferiorna dobrina 18 4.2. UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE PRI SPREMEMBI CENE BLAGA 1. UČINEK DOHODKA - normalna dobrina - inferiorna dobrina 2. UČINEK SUBSTITUCIJE 3. SKUPAJ - za normalno dobrino - za inferiorno dobrino - za Gigenovo dobrino 19  4.2. UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE PRI SPREMEMBI CENE BLAGA > skupniuiinok 00+05) __ VD Cena blaga se zniža => Q=? blagopostanerelativno US (2 sočasna učinka na Q) - cenejse kersespremeni rolativnacena mÑ↑ Kupna postaneblagorelatirno reatnidohodeksepoveéa cenejse \ / Qt nom info,↓ Učinek dohodka (UD) Učinek substitucije (US) Q↑ Potrošniki na račun nižje Pri nižji ceni potrošniki cene blaga dosežejo povečajo nakup danega večjo kupno moč (njihov blaga, ker postane to realni dohodek se blago relativno cenejše poveča), zato kupujejo v primerjavi s substituti. več vsake dobrine ter s tem tudi več dane normala dobrina: US in UD delujeta v isti smeri dobrine. inferiorna dobrina: US in UD delujeta v obratni smeri v primeru, da prevlada UD potem cena P pada, cena Q narašča, torej bo krivulja D v tem primeru naraščala => GIFFENOVA DOBRINA 20  Učinek dohodka in učinek substitucije za normalno dobrino obleka B2 F1 do E je učinek substitucije B1 dohodek je enak, cena hrane se zniža, troši več hrane E do F2 učinek dohodka ceba hrane in obleke sta nespremenjeni, dohodek se poveča, troši več hrane in obleke B’ A C1 B C2 C I2 I1 F1 E F2 hrana učinek substitucije učinek dohodka skupni učinek 21  Učinek dohodka in učinek substitucije za inferiorno dobrino relatives o zmanjsa obleka B2 - cena hrane se had B1 - uéinek sub. prevlada dohodka 4Einkorn B’ B C2 A C1 I2 C I1 F1 F2 E hrana učinek substitucije učinek dohodka skupni učinek 22  Navzgor obrnjena krivulja povpraševanja: Giffenova dobrina " inferior na dobrin a dobrina A B2 - winner rdohodkaprerlada B1 mad licinsnoms. B I2 B’ A C I1 F2 F1 E dobrina B učinek substitucije učinek dohodka skupni učinek 23  4.3. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Vzemimo, da na trgu nastopajo le trije kupci (A, B, C). Njihovo povpraševanje po hrani: cena A B C trg (v evrih) (enote) (enote) (enote) (enote) 2 6 20 28 54 4 4 16 24 44 6 2 12 20 34 8 0 8 16 24 10 0 + 4 + 12 = 16 24 TRŽNO POVPRAŠEVANJE dobimo, če pri vsaki možni ceni seštejemo individualno povpraševanje potrošnikov po hrani. Tržna krivulja povpraševanja je seštevek individualnih krivulj vseh potrošnikov, ki nastopajo na trgu. 25  Tržna krivulja povpraševanja Ker so individualne cena krivulje 10 Tr žn povpraševanja o padajoče, je p ov padajoča tudi tržna 8 p ra krivulja še Čeprav so v povpraševanja. an individualne 6 je krivulje povpraševanja premice, to ni 4 nujno za tržno protrusion krivuljo. teakwood net 2 mi DA DB DC 0 10 20 30 40 50 količina 26  Kaj velja za tržno krivuljo povpraševanja? 1. Tržna krivulja povpraševanja se premakne na desno, če v panogo vstopijo novi potrošniki. 2. Na tržno povpraševanje po določenem blagu vplivajo enaki dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje posameznih potrošnikov. 27  4.4. POTROŠNIKOV PRESEŽEK POTROŠNIKOV PRESEŽEK je razlika med maksimalno ceno, ki jo je potrošnik pripravljen plačati za enoto blaga, in dejansko ceno, ki jo za to blago plača. krivulja povpraševanj 28 Ko seštejemo presežke vseh potrošnikov, ki sodelujejo na trgu, dobimo AGREGATNI PRESEŽEK POTROŠNIKOV. 29  Merjenje potrošnikovega presežka s krivuljo povpraševanja Skupni potrošnikov presežek: 12 evrov + 10 evrov + 8 evrov + 6 evrov + 4 evrov + 2 evra = 42 evrov cena 19g Če krivulja 2 povpraševanja ni 0 1 potrošnikov presežek premica, 16 računamo 8 14 potrošnikov 1 presežek tako, da 12 6 izračunamo 10 Mtg 1 " površino pod pléñinaihha 4 as - dejanska trod Din P " krivuljo 16 Cena p* povpraševanja, " 2 vendar nad linijo,. ki označuje tržno 1 ceno. 0 8 0 1 2 3 4 5 6 količina 6p*↓ CS↑ 30  Potrošnikov presežek ima v ekonomiji pomembno mesto 1. Če ga seštejemo za vse potrošnike, ki nastopajo na trgu, meri skupno korist, ki jo imajo potrošniki z nakupom dobrin na trgu. 2. Če primerjamo potrošnikov presežek s skupnim dobičkom, ki ga dobijo proizvajalci, lahko ocenjujemo stroške in koristi vloge alternativnih tržnih struktur ter uspešnost ekonomske politike, ki ureja njihovo delovanje. 31  4.5. PRAKTIČNA UPORABA KRIVULJ POVPRAŠEVANJA Še enkrat o elastičnosti povpraševanja Izračunavanje cenovne elastičnosti povpraševanja Točkovna in ločna elastičnost povpraševanja 32  Izračunavanje cenovne elastičnosti povpraševanja 1. Ločna elastičnost: uporabljamo jo, ko imamo na razpolago diskretne podatke 2. Točkovna elastičnost: uporabljamo jo, ko imamo podano krivuljo povpraševanja 33 Elastičnost D: % QD E = ✗ % 1. merjenje elastičnosti dva načina: a) točkovna (ko je d funckija) to-enanasiuvugi.DE = DX. × QD ODVOD b) ločna (ko imamo le dve točki) ✗ 1-1×2 QD ✗ poop 0-2-0-1 I E. =. =. ✗ ① 0-1+0-2 Dpovp. ✗ 2- ✗ 1 I 2. tipi elastičnosti D. - cenovna x=povprečne dobrine - dohodkovna x=M - križna x=P sorodne dobrine  Izračunavanje LOČNE cenovne elastičnosti povpraševanja (Qx2 - Qx1) / ( (Qx2 + Qx1) / 2) Ex, Px = (Px2 - Px1) / ( (Px2 + Px1) / 2) 34  Problem pri izračunavanju ločne elastičnosti povpraševanja Vrednost cene blaga in obsega povpraševanja pred spremembo cene ali po njej bistveno vpliva na velikost koeficienta cenovne elastičnosti povpraševanja. P1= 6, Q1=5 P2 = 10, Q2=1 ED (začetne vrednosti) = -1,20 ED (končne vrednosti) = -10,00. Katera vrednost je pravilna? 35 Če izračunamo vrednost koemcienta cenovne elastičnosti povpraševanja za navedeni primer po obrazcu za ločno elastičnost, je vrednost koemcienta -2,67, kar pomeni, da povečanje cene za 1 odstotek v povprečju zmanjša obseg povpraševanja za 2,67 odstotka. 36 2. Cenovna elastičnost povpraševanja v točki Če predpostavljamo, da se Px približuje številu nič in so spremembe cene zelo majhne, lahko zapišemo Qx/Px kot dQx/dPx, pri katerem je dQx/dPx odvod funkcije glede na ceno. Koemcient elastičnosti povpraševanja v določeni točki torej zapišemo: Ex,px = (dQx/dPx) * (Px/Qx) naklon krivulje D se spreminja iz točke v točko 37 Za linearno funkcijo povpraševanja je dQx/dPx konstanta, ki je enaka smernemu koemcientu premice. Za linearno funkcijo povpraševanja velja, da je dQx/dPx = Qx/Px. 38 Izračunajmo recimo koeficient cenovne elastičnosti funkcije Qx = 100 - 4Px. Ker gre za linearno funkcijo, je dQx/dPx konstanta in je enaka Qx/ Px za vsako spremembo cene. Če se Px poveča za eno enoto, se Qx zmanjša za štiri. To pomeni, da je dQx/dPx = - 4. Če je Px = 10 evrov in Qx = 60; je: Ex,px = - 4 * (10/60) = - 0,67 39  Cenovna elastičnost povpraševanja in skupni izdatki potrošnikov za kupljeno blago Zmanjšanje cene pri elatičnem povpraševanju povzroči relativno večje prodane količine, kot je relativno zmanjšanje cene. Potrošniški izdatki se pri zmanjšanju cene povečajo. Izdatki potrošnikov (prihodek proizvajalcev) pri cenovno elastičnem povpraševanju cena S potrošniški izdatki=prihodek proizvajalcev C P1 S B P0 potrošniški izdatki=prihodek proizvajalcev Q1 Q0 količina 40  Cenovna elastičnost povpraševanja in skupni izdatki potrošnikov za kupljeno blago Izdatki potrošnikov (prihodek proizvajalcev) pri cenovno neelastičnem povpraševanju cena P1 C P0 B Q1 Q0 količina Pri neelastičnem povpraševanju je sorazmerno zmanjšanje cene večje od sorazmernega povečanja količine. Potrošniški izdatki se pri znižanju cene zmanjšajo. 41  Povpraševane količine, celotni prihodek in mejni prihodek Cenovna Povpraševa Celotni Mejni Cena elastičnos na količina prihodek prihodek t 10 1 -10,00 10 9 2 -4,50 18 8 8 3 -2,67 24 6 4 7 4 -1,75 28 2 6 5 -1,20 30 0 5 6 -0,83 30 -2 4 7 -0,57 28 -4 3 8 -0,38 24 -6 2 9 -0,22 18 -8 1 10 -0,10 10 42  Elastičnost povpraševanja pri linearni funkciji povpraševanja p -_ 11 - \ Ex,px= -∞ EDP = - Po = - 1. cena , , EÉCP=5,Q=6)= kga; 1 1 -∞ < Ex,px MR = - ZP 0 44  Ex,Px = - 1 → MR=0 usklajeno elastično Ex,Px 0 elastično -1 i ↓ race manj rot 10% i. e. 8- 10% = - 8% % son - = ↑ Pn Q, ↓ = > TR a ↑ = > TR , = - Q2 -1,3% TR z Pz ↑ On ↓↓ Qz ↓ % > = = = Pz ↑ ma 10% = > ra s Kakšno politiko cen bi vi predlagali? ↑ Pa jo OK ↑ Pz mi Ok = > ↓ Pz 48 49  Izračunavanje dohodkovne elastičnosti povpraševanja Ločna dohodkovna elastičnost je prikazana z enačbo: QX2 - QX1 M2 + M1 Edohodkovna = * M2 - M1 QX2 + QX1 50 Če je sprememba dohodka majhna, oziroma če želimo dohodkovno elastičnost določiti prav za specimčno raven dohodka, uporabljamo koemcient točkovne elastičnosti povpraševanja: Edohodkovna = (dQ/dM) * (M/Q) 51 Edohodkovna  0: INFERIORNA DOBRINA Edohodkovna > 0: NORMALNA DOBRINA 52 0  Edohodkovna  1: nujna dobrina S povečanjem dohodka za 1 odstotek se obseg povpraševanja po blagu poveča za manj kot 1 odstotek. Edohodkovna 1, govorimo o luksuznih dobrinah S povečanjem dohodka za 1 odstotek se obseg povpraševanja poveča za več kot 1 odstotek. 53  Izračunavanje križne elastičnosti povpraševanja Za preučevanje vpliva večjih relativnih sprememb cen blaga Y na relativno spremembo obsega povpraševanja po blagu X uporabimo koemcient ločne elastičnosti. QX2 - QX1 PY2 + PY1 Ekrižna= * PY2 - PY1 QX2 + QX1 54 Križna elastičnost povpraševanja v točki ima podobne značilnosti, kot jih imajo že obravnavane točkovne elastičnosti. Koemcient križne elastičnosti v točki zapišemo: dQi M Em +5 -1¥ = _ = DM a, , Ekrižna = (dQX/dPY) * (PY/QX) 100 -2Pa +313+514 1in 2 star substitution Q , = doin ¥ d Q1 P2 = } Equiano = ' =3. dQz d Pz , Q1 55  Koeficient križne elastičnosti povpraševanja Ekrižna 0 : substitucijski dobrini Ekrižna 0 : komplementarni dobrini 56  4.6 SKLEPNE MISLI Krivulja povpraševanja in izpeljava PCC Premik povpraševanja zaradi spremembe M in izpeljava ICC Učinek dohodka in učinek substitucije Delitev dobrin glede na velikost koemcienta dohodkovne elastičnosti povpraševanja: normalna, inferiorna, gigenova dobrina 57  Potrošnikov presežek Tržna krivulja povpraševanja Elastičnosti: - ločna, točkovna - cenovna (povezana s TR), dohodkovna, križna 58