Sociologija religije: Durkheim, Malinowski, Parsons

• Religija se preučuje skozi prizmo družbene strukture in potreb.
• Poudarek je na pojavnosti in družbenih funkcijah religije.
• Cilj je ugotoviti, kako religija prispeva k družbeni integraciji.

E. Durkheim

• Njegova razlaga religije je ena najvplivnejših.
• Miselno-predstavni dualizem (sveto-posvetno) je ključen.
• Totemizem je najenostavnejša oblika religije, univerzalno posplošljiva.
• Religija je povezana s kolektivno zavestjo (sistem idej, vrednot in prepričanj).
• Religija odraža odnos med posameznikom in družbo.
• Bog je personifikacija družbe, religiozni ritual pa je čaščenje družbe.
• Religija je definirana kot sistem verovanj in praks, ki se nanašajo na svete objekte in povezujejo ljudi.

B. Malinowski

• Preučeval je nepismenih družbah na Trobriandskih otokih.
• Religija je povezana z življenjskimi krizami.
• Funkciji religije sta napovedovanje in nadzor.

T. Parsons

• Opozarja na vrednotno-normativni pomen religije.
• Religija vpliva na vrednotni konsenz.
• Religija krepi družbeni red.
• Religija daje smisel.

2. EVOLUCIONIZEM

E. B. Tylor

• Ukvarja se z izvorom, genezo in tipologijo religij.
• Religija je proizvod človekovih potreb in je starejša od človeka samega.
• Religija definira človekovo občutenje in usmerja izkušnjo.

3. MARKSIZEM

• Religija je proizvod izkrivljene človekove zavesti.
• Religija je družbena odtujitev, uporabljena v kapitalističnem sistemu izkoriščanja.
• Religija je sprevržena ideologija - miti, ki legitimirajo navlado.
• Religija je iluzija, ki odgovarja na potrebe zatiranih, vendar jih usmerja v onostranstvo.
• Lenin je religijo definiral kot "duhovni gin" za sužnje kapitala.
• Povezave med religijo in družbo:
• Religija kot napačna zavest
• Religija kot "opij ljudstva"
• Religija in družbeni nadzor

4. INTERAKCIONIZEM

FENOMENOLOGIJA P. Bergerja in T. Luckmanna

• Religija je proizvod pripadnikov družbe, ki subjektivno interpretirajo svet.
• Religija je sredstvo za kategorizacijo in osmišljanje sveta.
• Religija ima dva ključna pomena:
• Ustvarja svet pomenov in daje družbi zalogo vedenja.
• Legitimirati zgrajeni svet pomenov (kot Knjiga stvarjenja).
• Za religijo je značilno občutje numinoznega.

RELIGIJA IN DRUŽBENE SPREMEMBE – M. WEBER

• Protestantska etika in duh kapitalizma razlaga odnos med protestantizmom in kapitalizmom.
• Ključni poudarki:
• Kapitalizem in protestantizem (kalvinizem)
• Protestantska etika kot temelj duha kapitalizma in njena vloga v razvoju kapitalizma v Evropi
• Kapitalizem ni le gospodarski sistem, temveč način življenja, usmerjen z etiko dolžnosti.
• Protestantska etika vzgaja v disciplino, samonadzor, delo in zadržanost.
• Kalvinizem je spodbujal trdo delo in moralno življenje za božjo izbranost.
• Protestantizem je pospešil razvoj kapitalizma v Evropi in drugod.
• Weber je videl religije kot sisteme smisla, ki ponujajo odgovore o vlogi in smislu življenja.
• Novi pojmi: (de)sekularizacija, sekularna religioznost, civilne religije, privatizacija in individualizacija religije, ljudska religioznost, državna (konfesionalna) religija, svetovne – lokalne religije, verski pluralizem, verski fundamentalizem.