Prehrana laboratorijskih živali

Snovi, ki jih organizem potrebuje za preživetje, a jih ne more sam proizvesti v svojih presnovnih procesih in jih mora dobiti iz hrane.

Količina energije in hranljive snovi, ki jo določena žival potrebuje za vzdrževanje normalnega delovanja, rasti in razmnoževanja.

Količina hrane, ki jo lahko žival poje na dan, in koncentracija hranilnih snovi v tej hrani.

Stanje, ko žival prejema premalo ali preveč določene hranljive snovi ali energije.

Vplivi različnih hranilnih snovi na prebavo, presnovo in izločanje. Ena hranljiva snov lahko vpliva na izkoriščanje ali absorpcijo druge.

Zahtevane fiziološke razmerje med posameznimi hranljivimi snovmi v obroku, ki zagotavljajo optimalno zdravje in delovanje.

Količina energije v obroku vpliva na to, koliko hrane bo žival pojedla. Višja koncentracija energije pomeni manjšo količino zaužite krme.

Razmerja med posameznimi minerali v hrani so pomembna za zdravje živali.

Različne linije laboratorijskih živali imajo različne genske lastnosti. Razlike v hitrosti razvoja in velikosti so manj pomembne kot razlike v presnovi.

Temperatura in vlaga v okolju vplivata na intenzivnost presnove in potrebe živali po hranljivih snoveh in energiji. Dnevna osvetlitev prav tako vpliva na presnovo.

Škodljive snovi v zraku (prah, amonijak) in neustrezna higiena vplivajo na prehranske potrebe in zdravje.

Koprofagija pri glodavcih je pomembna pri zadovoljevanju potreb po vitaminih B. Omejevanje koprofagije z rešetkastimi kletkami zahteva dodajanje vitaminov B v krmo.

Gnotobiotske živali (aksenični in asociirani) imajo posebne potrebe po hrani. Potrebujejo bolj prebavljive vire aminokislin in energije ter več vitaminov skupine B.

Ustrezna dodatka celuloze v krmi preprečijo prehitro prehajanje skozi prebavila in zagotavljajo pravilno oblikovanje blata.

SPF (Specific Patogen Free) in COBS (Ceasarean Obtained, Barrier Sustained) kategorije živali nimajo posebnih prehranskih potreb.

Vsak raziskovalni poskus predstavlja stres za živali. Pričakujemo spremembe v presnovi, ki so posledica poskusa.

Neustrezna prehrana lahko povzroči različne težave, kot so prebavne motnje, presnovne bolezni, pomanjkanje vitaminov in mineralov, zdravstvene težave s kostmi in kožo ter slabša vitalnost.

Neustrezna prehrana lahko vodi do nezanesljivih rezultatov poskusov, saj vplivna na zdravje živali in njihovo odzivnost.

Živali, ki so bile nepravilno hranjene, niso primerne za poskuse, saj njihovo zdravje ni zanesljivo.

Krmne mešanice, ki so posebej sestavljene za laboratorijske živali, običajno preprečijo nastanek boleznim zaradi napačne prehrane.

Vrsta živali, življenjska obdobja in spol vplivajo na potrebe po hranljivih snoveh.

Mlade živali imajo večje potrebe po hranili, saj se še vedno razvijajo.

Samice v brejosti in dojenju (v laktaciji) imajo večje potrebe po energiji in določeni hranljivi snovi.

Moški in ženski spol imata lahko različne potrebe po hranili, vendar se to v praksi še ne upošteva pri prehrani.

Prvi odziv živali na stres, posebej povezan s posegom, je pogosto zmanjšano zaužívanje hrane. Ta sprememba se razlikuje od normalnega prehranjevanja in je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati v raziskavi.

Laboratorijske živali imajo sposobnost zaužiti veliko količino hrane, kar je odvisno od vrste, velikosti, življenjske faze (rast, brejost, laktacija), okoljskih pogojev (temperatura, vlaga) in lastnosti krme.

Manjše živali običajno pojedo več suhe snovi na kilogram telesne mase v primerjavi z večjimi.

Rast, brejost in laktacija so obdobja, ko živali potrebujejo več hrane, zato pojedo več suhe snovi na kilogram telesne mase kot odrasle, ki so v fazi vzdrževanja.

Največji vpliv na količino zaužite hrane ima koncentracija energije v krmni mešanici. Običajno krmna mešanica vsebuje 17,0–19,0 MJ bruto energije, 15,3–18,0 MJ prebavljive energije ali 13,8–17,1 MJ presnovljive energije.

Koncentracija energije v krmni mešanici je odvisna od vsebnosti maščob in surovih vlaknin. Če je v krmni mešanici med 10 in 30 odstotkov maščob, konzumacija energije ostane konstantna, razen če je koncentracija prenizka ali prevelika.

Pomanjkanje beljakovin lahko vodi v zmanjšano konzumacijo krme, saj je nujno, da so prisotne vse bistvene aminokisline. Pri pomanjkanju rudninskih snovi in vitaminov se konzumacija prav tako zmanjša.

Nižje temperature navadno povečajo konzumacijo krme, višje pa jo zmanjšajo. Pomanjkanje vode lahko prav tako zmanjša konzumacijo.

Krmne mešanice, sestavljene iz enakih deležev določenih sestavin z odprto formulo (fixed formula diets).

Krmne mešanice, sestavljene kemično definiranih snovi, kot so kazein, sojine beljakovine, škrob in druge sladkorje, celuloza, olja in minerali.

Krmne mešanice, sestavljene iz čistih hranljivih snovi (metabolitov) - aminokislin, maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, soli in vitaminov.

Snov, ki jo živali ne smejo zaužiti, saj lahko vpliva na zdravje.

Vrednost vode v pelletnih krmnih mešanicah ne sme presegati 12 %.

Lastnosti surovin, iz katerih so sestavljene krmne mešanice, vplivajo na rezultate poskusov.

Redna kontrola hrane v krmilnikih, odstranitev pokvarjene hrane in preprečevanje prevelikega nalaganja.

Uporaba čistih diet pomaga pri standardizaciji rezultatov poskusov.

Vsebujejo vse potrebne hranilne snovi za laboratorijske živali.

Hrana mora biti stalno dostopna, da se prepreči pomanjkanje hrane, ki lahko povzroči resne motnje, kot so spremembe v obnašanju ali celo kanibalizem.

Spremljanje količine pojene hrane, saj spremembe v konzumaciji lahko kažejo na težave s prehrano, zdravjem ali okoljem.

Za dojenčke je potrebno zagotoviti dostop do zmlete hrane, ki je lažje prebavljiva in omogoča pozitiven razvoj prebavil.

Redno tehtanje mladičev ob odstavitvi, da se oceni zdravje in rast.

Redno preverjanje sestave in kakovosti hrane z laboratorijsko analizo.

Napajanje je pomemben del prehranjevanja živali.

Nenehno in ustrezno napajanje.