3. Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo

Glavni deli zgradbe

• Temelji so ključni za stabilnost objekta, prenašajo obtežbe na podlago.
• Vertikalne nosilne konstrukcije (zidovi) oblikujejo in delijo prostor.
• Horizontalne nosilne konstrukcije (stropi) zapirajo prostore od zgoraj in prenašajo obremenitve.
• Stopnišča so pomembna za prehod med nivoji in evakuacijo.
• Strešna konstrukcija ščiti pred vremenskimi vplivi in odvaja vodo.

Obnašanje konstrukcijskih elementov ob požaru

• Požar lahko spremeni stabilnost konstrukcije in povzroči porušitev.
• Vpliv požara se deli na dodatne obremenitve in zmanjšanje nosilnosti.
• Dodatne obremenitve nastanejo zaradi rušenja, sprememb naklonov ali gasilske akcije.
• Zmanjšanje nosilnosti je posledica zmanjšanja preseka ali spremembe materiala.
• Spreminjajo se oblika, naklon, presek in temperatura elementov.

Les

• Les je gorljiv material, ki gori s plamenom.
• Pri požaru se zmanjšuje presek elementov, izgublja se nosilnost stikov in spreminja se kot nosilcev.
• Pozornost je potrebna na zgorele dele, spremembe položaja, nenavadne upogibe ter zvoke.
• Opeka je negorljiva in ima visoko toplotno vpojnost.
• Beton je negorljiv, vendar s povišanjem temperature spreminja lastnosti.

Jeklo

• Porušitev jeklenih konstrukcij pri požaru je nevarna
• Pri cca 500 °C se nosilnost zmanjša za 50%.
• Koeficient toplotnega raztezka jekla je visok, kar lahko povzroči deformacije.
• Armiran beton je sestavljen iz betona in jekla in se zato različno odziva na požar. Beton se lušči, armatura pa popušča.

Nadzemni hidrant

• Nadzemni hidranti so priročni za gašenje vode.
• V naseljenih krajih ne sme biti večja od 150 m.
• Razdalja do objekta mora minimalno znašati 5m in maksimalno 80m.
• Narejeni so iz cevi visokih 80-150 cm in premera 80-100mm.
• Običajno imajo dva nastavka za priklop gasilskih cevi.
• Slabosti so oviranje prometa in visoka cena.

Podzemni hidrant

• Razdalja hidrantov naj ne bo večja od 80 metrov
• Praviloma je podzemni hidrant povezan z vodovodno cevjo
• Podzemni hidranti so sestavljeni iz dvižne cevi z ventilom
• Označeni morajo biti z označevalno tablico.

Hidrantna omarica

• Hidranti v objektih so nameščeni v hidrantne omarice.
• Lahko so priključene na mokri ali suho-mokri dvižni vod.
• Obstajajo različni tipi hidrantnih omaric, kot so G 25, G 33 in G 52.
• Omarice je treba redno pregledovati in preizkušati.

Suhi dvižni vod

• Suhi dvižni vod je iz kovinskih cevi v konstrukcijah stavb, ni povezan z vodovodom.
• Namenjeni je zagotavljanju vode gasilcem ob gašenju v višjih nadstropjih.
• Izvedemo jih v stavbah, ki imajo 6 in več etaž.
• Sestavljen je iz mesta za napajanje in odvzema.
• Armatura ima dva B priključka, kar zagotavlja da je gasilsko vozilo napajano stalno.

Težave pri dobavi vode

• Voda po ceveh teče pod tlakom.
• Gasilske cevi morajo biti vzdržljive
• Z Bernoullijevo enačbo lahko matematično ponazorimo energijske razmere med točenjem vode.
• V idealnih razmerah je skozi cevovod energija konstantna.
• Večja možnost da tlačna cev poči obstaja pri preveč upognjeni cevi.