Biologija kolagena

Vsi kolageni imajo strukturno vlogo v zunajceličnem matriksu.

Kolagen tipa 4.

Z grško črko alfa, sledi rimska številka, ki označuje tip kolagena in arabska številka, ki določa zaporedje verige.

<p>Samo nekateri specifični prolinski ostanki se lahko 3-hidroksilirajo. Njihova lokacija je natančno določena v trojni vijačnici.</p> Signup and view all the answers

<p>Pomen je v regulaciji razporeditve tropokolagenskih molekul med seboj pri tvorbi fibrile.</p> Signup and view all the answers

<p>Prihaja do razvojnih defektov, na primer nepravilen razvoj kosti.</p> Signup and view all the answers

<p>Lizini.</p> Signup and view all the answers

<p>Kolageni so ključni za trdnost in strukturno integriteto tkiv, saj poskrbijo za odpornost na mehanski stres. Zaradi tega so pogosti in pomembni v telesu.</p> Signup and view all the answers

<p>Glavni kofaktor lizil oksidaze sta bakrov ion in modificiran ubikinon LTQ.</p> Signup and view all the answers

<p>Lizil oksidaza se od drugih LOX-like encimov razlikuje po tem, katerim substratom deluje. LOX deluje na lizine v telopeptidih kolagena, medtem, ko LOX-like encimi delujejo na druge substrate, npr. LOX-like 1 deluje pri zorenju elastinskih vlaken.</p> Signup and view all the answers

<p>Lizil oksidaza spremeni lizin v aldehid in ga naredi reaktivnega.</p> Signup and view all the answers

<p>Tropokolageni se povežejo med seboj s prečnimi povezavami, ki nastanejo med aldehidno obliko lizina in drugim reaktivnim aminokislinskim ostankom, kot je lizin ali histidin, v sosednjem tropokolagenu. Te povezave stabilizirajo trojno vijačnico kolagena.</p> Signup and view all the answers

<p>Lizil oksidaza sodeluje pri tvorbi prečnih povezav v elastinu, kar je pomembno za njegovo normalno delovanje in elastičnost.</p> Signup and view all the answers

<p>Lizin v telopeptidih kolagena se lahko pred delovanjem lizil oksidaze hidroksilira.</p> Signup and view all the answers

<p>Lizil oksidaza se sintetizira kot prooblika in se nato prenaša v mesto delovanja.</p> Signup and view all the answers

<p>Lizil oksidaza in drugi LOX-like encimi imajo ohranjeno katalitično domeno, vendar se razlikujejo po strukturnih domenah na svojih koncih. Kristalna struktura fragmenta je bila določena samo za LOX-like 3.</p> Signup and view all the answers

<p>Bazalna membrana je tanek, necelični sloj, ki podpira epitelno tkivo in ga loči od spodnjega vezivnega tkiva. Njena struktura je sestavljena iz kolagena tipa IV, laminina in drugih proteinov. Sodeluje pri pritrjevanju epitelnih celic in preprečuje prodiranje skozi epitelni sloj.</p> Signup and view all the answers

<p>Tesni stiki so tesni stiki med celičnimi membranami, ki preprečujejo prehajanje snovi med celicami. Sidrni stiki pa so močne povezave, ki pritrjujejo celice med seboj in jih povezujejo s citoskeletom.</p> Signup and view all the answers

<p>Mehanske lastnosti tkiv so odvisne od vrste in sestave medceličnine ter organizacije celic. Tkiva se razlikujejo po svoji trdnosti, elastičnosti in natezni trdnosti. Primer so kite, ki so zelo odporne na napetost, in hrustanec, ki je elastičen in preprečuje trenje med kostmi.</p> Signup and view all the answers

<p>MMPji so encimi, ki razgrajujejo proteine zunajceličnega matriksa (ECM). Sodelujejo pri preoblikovanju ECM, zdravljenju ran, razvoju in progresiji raka.</p> Signup and view all the answers

<p>Kompleks kadherin/katenin je sestavljen iz transmembranskega proteina kadherina, ki se veže na citoskelet preko adapternih proteinov kateninov. Ta kompleks povezuje celice med seboj in sodeluje pri vzdrževanju celične oblike in integritete tkiva.</p> Signup and view all the answers

<p>Prečne povezave v elastinu nastanejo med lizini, ki jih katalizirajo lizil oksidaze. Te povezave povežejo posamezne molekule tropoelastina in so dveh tipov: dezmozin in izodezmozin. Vloga prečnih povezav je v tem, da vlaknu omogočijo prožnost in elastičnost, saj lahko vlakno raztegne in spet skrči.</p> Signup and view all the answers

<p>Klasični kadherini so transmembranski proteini, ki se vežejo na druge celice in sodelujejo pri medcelični adheziji. Kompleksni kadherini so heterogene skupine molekul, ki se vežejo na ECM in na druge transmembranske proteine. Vloga kompleksnih kadherinov je bolj raznolika in se razlikuje od klasičnih kadherinov.</p> Signup and view all the answers

<p>Tropoelastini so monomerne enote elastina, ki se medsebojno kovalentno povezujejo preko prečnih povezav med lizini, podobno kot pri kolagenu.</p> Signup and view all the answers

<p>V genu za tropoelastin se izmenjujeta območja bogata z lizini (KP- ali KA-zaporedja) in hidrofobna območja, bogata z majhnimi nepolarnimi aminokislinami.</p> Signup and view all the answers

<p>Integrini so transmembranski proteini, ki se vežejo na ECM na eni strani in na citoskelet na drugi strani. Sodelujejo pri pritrjevanju celic na ECM, celični migraciji, proliferaciji in signalizaciji.</p> Signup and view all the answers

<p>Hidrofobni deli tropoelastina so bogati s prolinom, glicinom in malimi nepolarnimi aminokislinami, kot sta valin in alanin. Te domene omogočajo spontano raztezanje in krčenje vlaken, saj se ob raztezanju hidrofobne regije skupaj zbirajo in ob sprostitvi sile, se spet razpršijo.</p> Signup and view all the answers

<p>Ekstracelularni matriks ima tri glavne vloge: zagotavlja strukturno podporo tkivom, sodeluje pri celični signalizaciji in vpliva na celično vedenje, kot so rast, gibanje in diferenciacija.</p> Signup and view all the answers

<p>Za tropoelastin je pri sesalcih prisoten le en gen, medtem ko obstaja več genov za kolagen. Različne oblike kolagena nastanejo z alternativnim spajanjem eksonov, medtem ko je diverziteta elastina manjša.</p> Signup and view all the answers

<p>Dezmozin in izodezmozin sta oba sestavljena iz 4 lizin, ki so medsebojno kovalentno povezani, vendar se razlikujeta v razporeditvi teh lizin.</p> Signup and view all the answers

<p>Tropoelastini se lahko razlikujejo med seboj z alternativnim spajanjem eksonov, kar pomeni, da lahko nastanejo različne kombinacije eksonov, ki vodijo do različnih belkovinskih produktov.</p> Signup and view all the answers

<p>Fibronektin je omrežje bolj dinamično in služi za adhezijo celic, kar pomeni, da celice ga sintetizirajo in se nanj povežejo.</p> Signup and view all the answers

<p>Osnovna enota fibronektina je dimer, ki je povezan z disulfidnimi vezmi.</p> Signup and view all the answers

<p>Fibronektin ima tri domene: tipa 1, tipa 2 in tipa 3. Vsaka ima svojo strukturo in sestavlja celotno molekulo. Vsebujejo vezavna mesta za različne celične komponente.</p> Signup and view all the answers

<p>RGD zaporedje je vezavno zaporedje za vezavo na integrine. Fibronektin je eden od substratov, kamor se vežejo nekateri integrini.</p> Signup and view all the answers

<p>Fibronektin se lahko povezuje med seboj preko self-association delov. To omogoča polimerizacijo in nastanek omrežja, ki omogoča pritrditev celic.</p> Signup and view all the answers

<p>Domene tipa 3 so pomembne za nastajanje polimerov in mehanske lastnosti fibronektina.</p> Signup and view all the answers

<p>Celice regulirajo polimerizacijo fibronektina tako, da razvijejo molekulo fibronektina in izpostavijo regije za polimerizacijo.</p> Signup and view all the answers

<p>Glikozaminoglikani so specifični polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot, medtem ko so proteoglikani beljakovine, ki so vezane na glikozaminoglikane.</p> Signup and view all the answers

<p>TIMP-i so proteinski inhibitorji metaloproteaz, ki delujejo kot kompetitivni inhibitorji, ki se vežejo v aktivno mesto metaloproteaz in preprečijo njihovo aktivnost.</p> Signup and view all the answers

<p>TIMP2 se sodeluje z MMP14 (MT1-MMP) pri aktivaciji MMP2. Dvodomenska struktura TIMP2 omogoča, da se C-končni del veže na hemopeksinsko domeno MMP14, medtem ko se N-končni del veže v aktivno mesto MMP14 in s tem omogoči aktivacijo MMP2.</p> Signup and view all the answers

<p>Ker je ProMMP2 začetno inhibirano s prodomeno, se N-končni del TIMP2 ne more vezati v aktivno mesto MMP14. S tem, ko se TIMP2 veže na hemopeksinsko domeno MMP14, se N-končni del TIMP2 osvobodi in se lahko veže v aktivno mesto MMP14, s čimer se aktivacija MMP2 omogoči.</p> Signup and view all the answers

<p>Serinske proteaze so strukturno in funkcijsko zelo variabilne. Vse pa vsebujejo katalitično triado Ser-His-Asp.</p> Signup and view all the answers

<p>Serinske proteaze se delijo na kimotripsinu podobne, subtilizinu podobne in družino prolil-oligopeptidaze. Primeri so: prebavni encimi (kimotripsin), encimi kaskade strjevanja krvi (trombin) in dipeptidil peptidaza IV (prolil-oligopeptidaza).</p> Signup and view all the answers

<p>Kimotripsinu podobne serinske proteaze se lahko nahajajo v različnih oblikah večdomenskosti, kar pomeni, da so lahko sestavljene iz več funkcionalnih podpodročij.</p> Signup and view all the answers

<p>Delovanje serinskih proteaz se regulira z endogenimi inhibitorji, ki se vežejo na aktivno mesto proteaz in jih tako inaktivirajo.</p> Signup and view all the answers

<p>Regulacija aktivnosti proteaz je ključna za ohranjanje homeostaze v telesu. Nenadzorovanost aktivnosti proteaz lahko vodi do nepravilnega preoblikovanja tkiv, vnetnih bolezni, krvavitev in drugih resnih težav.</p> Signup and view all the answers

Proteini, ki tvorijo fibrile v zunajceličnem matriksu in so najpogostejši proteini v človeškem telesu.

Struktura, ki daje podporo in odpornost tkivom s kolagenom.

Specifična struktura kolagena, ki pripomore k njegovi stabilnosti.

Enzimska modifikacija prolina, ki je manj pogosta in specifična za točne proline.

Tip kolagena, ki tvori fibrile in je najpogostejši v telesu.

Kolagen, ki se sestavlja iz različnih verig s spremenljivo sestavo.

Kemijske spremembe ostankov kolagena, ki vplivajo na njegovo strukturo in funkcijo.

Specifično razporejanje hidroksiliranih ostankov v fibrilih kolagena.

Tkivni inhibitorji metaloproteaz, ki regulirajo aktivnost metaloproteaz.

Proteini, ki imajo dve različni domeni, pomembni za delovanje.

Inhibitor, ki se veže na aktivno mesto encimov in prepreči njihov učinek.

Del encima, kjer se veže substrat in poteka reakcija.

Kemične vezi med dvema cisteinoma, ki stabilizirajo strukturo proteina.

Tri pomembne aminokisline (Ser-His-Asp), pomembne za delovanje serinskih proteaz.

Inaktivna oblika metaloproteaze, ki potrebuje aktivacijo za delovanje.

Najštevilčnejša skupina proteaz v človeškem genomu, regulirane s endogenimi inihitorji.

Molekuli elastina v monomerni obliki, ki tvorijo elastična vlakna.

Kovalentne povezave med molekulami tropoelastina, ki dajejo vlaknom moč.

Encim, ki katalizira nastanek prečnih povezav med lizini.

Tip prečne povezave pri elastinu, povezan z 4 lizini.

Druge vrste prečne povezave, prav tako z 4 lizini, a drugačna razporeditev.

Območja elastina bogata z lizini in prolinom, pomembna za prečne povezave.

Regije elastina bogate z nepolarnimi aminokislinami, nosilke raztezanja.

Učinek, pri katerem se elastična vlakna brez energije hitro skrčijo.

Kemična skupina, ki vsebuje molekularni kisik, vezan na ogljikov atom.

Kovalentno povezovanje dveh molekul tropokolagena preko lizinov.

Dodajanje hidroksilne skupine -OH k aminokislini lizin.

Območje encima, kjer poteka kemijska reakcija.

Formacija kovalentnih vezi med različnimi proteini za stabilizacijo strukture.

Različni konci encimov, ki se razlikujejo po funkcionalnosti.

Aldehid, ki lahko reagira z drugimi aminokislinami.

Tkivo, ki pokriva in ščiti površine telesa ter notranje organe.

Tkivo, odgovorno za gibanje v telesu zaradi sposobnosti krčenja.

Tkivo, ki prenese signale med različnimi deli telesa.

Tkivo, ki podpira in povezuje druge vrste tkiv v telesu.

Proces, kjer se celice prilepijo druga k drugi ali k podlogi.

Proteini, ki zagotavljajo strukturo in stabilnost tkiv, kot sta kolagen in elastin.

Lastnosti, ki opisujejo obnašanje tkiv pod mehaničnimi obremenitvami.

Encimi, ki razgrajujejo proteine v manjših peptide ali aminokisline.

Polisaharidi, ki so ključni za hidracijo in strukturno podporo tkiv.

Protein, ki tvori omrežja z mehaničnimi lastnostmi in služi za adhezijo celic.

Osnovna enota fibronektina, sestavljena iz dveh povezanih delov preko disulfidnih vezi.

Specifično zaporedje v fibronektinu, ki se veže na integrine.

Tip proteina, ki je sestavljen iz več samostojnih domen.

Proces, kjer se fibronektin povezuje v dolga vlakna pod vplivom celic.

Specifične strukture fibronektina, pomembne za mehanske lastnosti in polimerizacijo.

Kompleksni molekuli, ki vsebujejo glikozaminoglikane in vplivajo na strukturo zunajceličnega matriksa.