Biologija kolagena

Proteini, ki tvorijo fibrile v zunajceličnem matriksu in so najpogostejši proteini v človeškem telesu.

Struktura, ki daje podporo in odpornost tkivom s kolagenom.

Specifična struktura kolagena, ki pripomore k njegovi stabilnosti.

Enzimska modifikacija prolina, ki je manj pogosta in specifična za točne proline.

Tip kolagena, ki tvori fibrile in je najpogostejši v telesu.

Kolagen, ki se sestavlja iz različnih verig s spremenljivo sestavo.

Kemijske spremembe ostankov kolagena, ki vplivajo na njegovo strukturo in funkcijo.

Specifično razporejanje hidroksiliranih ostankov v fibrilih kolagena.

Tkivni inhibitorji metaloproteaz, ki regulirajo aktivnost metaloproteaz.

Proteini, ki imajo dve različni domeni, pomembni za delovanje.

Inhibitor, ki se veže na aktivno mesto encimov in prepreči njihov učinek.

Del encima, kjer se veže substrat in poteka reakcija.

Kemične vezi med dvema cisteinoma, ki stabilizirajo strukturo proteina.

Tri pomembne aminokisline (Ser-His-Asp), pomembne za delovanje serinskih proteaz.

Inaktivna oblika metaloproteaze, ki potrebuje aktivacijo za delovanje.

Najštevilčnejša skupina proteaz v človeškem genomu, regulirane s endogenimi inihitorji.

Molekuli elastina v monomerni obliki, ki tvorijo elastična vlakna.

Kovalentne povezave med molekulami tropoelastina, ki dajejo vlaknom moč.

Encim, ki katalizira nastanek prečnih povezav med lizini.

Tip prečne povezave pri elastinu, povezan z 4 lizini.

Druge vrste prečne povezave, prav tako z 4 lizini, a drugačna razporeditev.

Območja elastina bogata z lizini in prolinom, pomembna za prečne povezave.

Regije elastina bogate z nepolarnimi aminokislinami, nosilke raztezanja.

Učinek, pri katerem se elastična vlakna brez energije hitro skrčijo.

Kemična skupina, ki vsebuje molekularni kisik, vezan na ogljikov atom.

Kovalentno povezovanje dveh molekul tropokolagena preko lizinov.

Dodajanje hidroksilne skupine -OH k aminokislini lizin.

Območje encima, kjer poteka kemijska reakcija.

Formacija kovalentnih vezi med različnimi proteini za stabilizacijo strukture.

Različni konci encimov, ki se razlikujejo po funkcionalnosti.

Aldehid, ki lahko reagira z drugimi aminokislinami.

Tkivo, ki pokriva in ščiti površine telesa ter notranje organe.

Tkivo, odgovorno za gibanje v telesu zaradi sposobnosti krčenja.

Tkivo, ki prenese signale med različnimi deli telesa.

Tkivo, ki podpira in povezuje druge vrste tkiv v telesu.

Proces, kjer se celice prilepijo druga k drugi ali k podlogi.

Proteini, ki zagotavljajo strukturo in stabilnost tkiv, kot sta kolagen in elastin.

Lastnosti, ki opisujejo obnašanje tkiv pod mehaničnimi obremenitvami.

Encimi, ki razgrajujejo proteine v manjših peptide ali aminokisline.

Polisaharidi, ki so ključni za hidracijo in strukturno podporo tkiv.

Protein, ki tvori omrežja z mehaničnimi lastnostmi in služi za adhezijo celic.

Osnovna enota fibronektina, sestavljena iz dveh povezanih delov preko disulfidnih vezi.

Specifično zaporedje v fibronektinu, ki se veže na integrine.

Tip proteina, ki je sestavljen iz več samostojnih domen.

Proces, kjer se fibronektin povezuje v dolga vlakna pod vplivom celic.

Specifične strukture fibronektina, pomembne za mehanske lastnosti in polimerizacijo.

Kompleksni molekuli, ki vsebujejo glikozaminoglikane in vplivajo na strukturo zunajceličnega matriksa.