Algoritmi in hevristike pri reševanju problemov

Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev.

Teorije učenja, ki se osredotočajo na asociacije med dražljajem in odzivom, ter na to, kako se učenje poteka skozi ponavljanje in okrepitev.

Teorije učenja, ki poudarjajo sposobnost učenca za aktivno konstruiranje lastnega znanja, z vključevanjem predhodnega znanja in lastne perspektive.

Učenje, ki je uspešno usmerjeno v aktivno in samostojno iskanje znanja, z smiselnim dialogom v skupini in z reševanjem problemov.

Tradicionalno razumevanje učenja, ki se osredotoča na kopičenje gotovega znanja in njegovo prenašanje s strani učitelja na učenca.

Pouk, ki je osredotočen na prenašanje že obstoječih spoznanj in ne na aktivno udejstvovanje učencev pri učenju.

Pouk, ki omogoča interakcije med učenci in učiteljem, ter spodbuja kreativno izmenjavo mnenj in idej.

Pouk, ki spodbuja temeljito preobrazbo pojmovanj o svetu in povzroča dolgoročne spremembe v osebnosti.

Težave pri branju, ki se pojavljajo pri otrocih z normalno intelektualno sposobnostjo. Vzrok so lahko funkcionalne nepravilnosti v delovanju možganov, kot je MCD (Minimalna cerebralna disfunkcija).

Prožnost in sposobnost uporabe jezika. Zajema razumevanje in uporabo slovnice, besedišča, in smiselne povezave med besedami.

Proces učenja novih besed in njihovega pomena, ki je tesno povezan z razumevanjem jezika in smiselnostjo gradiva. Večja kot je smiselnost gradiva, lažje se ga je naučiti.

V behaviorizmem se smiselnost določa s številom asociacij, ki jih določena beseda vzbudi v določeni časovni enoti. Večja kot je število asociacije, bolj je beseda smiselna.

Pojem smiselnosti je vezan na predznanje in kognitivne strukture. Beseda je smiselna, če jo lahko povežemo z obstoječim znanjem. Več povezav, bolj je beseda smiselna.

Učbenik o kemiji bi bil za kemika bolj smiseln, saj ima več znanja na tem področju. Isto besedilo bo za nekoga, ki ne pozna kemije, manj smiselno.

Besedilo v tujem jeziku bo smiselno le za tiste, ki jezik obvladajo. Stopnja smiselnosti je odvisna od stopnje obvladanja jezika.

Učbenik, poln zapletenih besed in stavčnih struktur, predstavlja za učenca le delno smiselno gradivo. Učenje na pamet brez razumevanja je težko in nepraktično.

Dejavnost, pri kateri se uporablja zaporedje korakov (algoritem), ki zagotavlja uspešno rešitev problema. Tovrstno reševanje je sistematično in pogosto uporabljeno v matematiki ali programskih jezikih.

Dejavnost, pri kateri se uporabljajo izkušnje, intuicija in ne formalni algoritem za reševanje problemov. Pogosto je uporabljeno v vsakodnevnih situacijah.

Sposobnost, ki omogoča učinkovito reševanje različnih vrst problemov. Vključuje sposobnost logičnega mišljenja, reševanja problemov, kritičnega razmišljanja in prilagajanja.

Vplivajo na način in uspešnost reševanja problemov. Te so lahko impulzivne (hitre, prve rešitve) ali refleksivne (premišljene, temeljite), intuitivne (razumevanje brez jasnega razmišljanja) ali analitične (stopenjska analiza).

Čustvene in osebnostne lastnosti, ki vplivajo na reševanje problemov. Ugodne lastnosti vključujejo vztrajnost, radovednost, prožnost, samozavest. Slabe lastnosti so napetost, anksioznost in stres.

Učenje z opazovanjem ali posnemanjem, kjer posameznik prevzame vedenje drugih, kot so mimika, obnašanje v socialnih situacijah ali izražanje čustev, brez zavestnega truda.

Učenje, ki je tesno povezano z jezikom in uporabo simbolov. To vključuje učenje besed, konceptov in znanja, ki ga pridobimo skozi jezik.

Učenje o učenju. Gre za razmišljanje o lastnih procesih učenja, načinih učenja in načinih, kako izboljšati učinkovitost učenja.

Oblika učenja, ki vključuje fizična gibanja in koordinacijo. To je učenje novih spretnosti, ki se naučimo z izvajanjem (npr. igranje glasbila, vožnja kolesa, plavanje).

Učenje besed, definicij, konceptov in dejstev.

Učenje, ki vključuje razmišljanje in uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje zaključkov in uporabljanje konceptov v novih okoliščinah.

Učenje strategij in tehnik, ki nam pomagajo pri učenju in upravljanju lastnega kognitivnega procesa. Ta spretnost nam omogoča načrtovanje, organiziranje, ocenjevanje in nadziranje lastnega učenja.

Učenje novih stališč in vrednot, ki vplivajo na naše vedenje in odločitve. To vključuje razvoj prepričanj, občutkov in motivacije glede specifičnih tem.

Smiselno učenje je način učenja, ki se osredotoča na povezovanje novih informacij z že obstoječim znanjem in izkušnjami. To vključuje aktivno razmišljanje, primerjanje, osmišljanje in ustvarjanje smiselnih povezav med idejami, dejstvi in ​​koncepti.

Besedno učenje z razumevanjem pomeni, da se učenci snov ne le naučijo na pamet, ampak jo tudi globoko razumejo. Sposobni so jo izraziti z lastnimi besedami, uporabiti v različnih situacijah, povezati z drugimi idejami in predvideti posledice.

Sposobnost prenašanja naučenega znanja v nove situacije. Učenje, ki ni omejeno na določeno okolje ali situacijo.

Postopek, s katerim se učenci seznanijo z novimi pojmi. To vključuje čutne izkušnje, spoznavanje lastnosti in razlikovanje med različnimi pojmi.

Učenje pojmov je odvisno od razlikovanja med njimi. Otroci potrebujejo bogate izkušnje, da razlikujejo med pojmi.

Pojem je abstraktna ideja ali koncept, ki se nanaša na določeno skupino predmetov, lastnosti ali idej. Večina besed v našem jeziku izraža pojme.

Pojmov se pogosto uči preko samostalnikov, saj samostalniki običajno označujejo stvari, ki jih lahko razumemo kot kategorije ali skupine.

Lastna imena so edinstvena imena za ljudi, mesta ali stvari. Za razliko od splošnih imen, ki izražajo pojme, lastna imena nimajo splošnega pomena.

Metoda, ki ločuje fazo produkcije idej od faze kritičnega ocenjevanja. V fazi produkcije sodelujejo vsi, ne glede na vrsto mišljenja.

Metoda, ki spodbuja hkratno sodelovanje in dopolnjevanje različnih mišljenjskih stilov za bolj ustvarjalne rešitve. Vsaka oseba prinaša edinstven pogled.

Nevtralno, objektivno mišljenje, ki predstavlja dejstva, podatke in informacije. Igra vlogo dejavnika v procesu.

Izraža čustva, želje in slutnje. Poudarja, kaj se komu zdi všeč ali ne, ne glede na racionalnost.

Pozitivno razmišljanje, ki išče rešitve in poudarja prednosti. Osebje se osredotoča na potencialne možnosti.

Kritična, previdna mišljenje, ki poudarja ovire in tveganja. Osebe varujejo pred napakami.

Ustvarjalno mišljenje, ki prinaša nove ideje in drugačne poglede. Osebe so navdahnjene z izvirnostjo.

Objektivno in hkrati pregledno mišljenje, ki nadzoruje proces, ugotavlja zaključke in vodi diskusijo. Predstavlja vlogo moderatorja.