OSNOVE IZVRŠILNEGA PRAVA PDF

OSNOVE IZVRŠILNEGA PRAVA Poleg sodne izvršbe, ki je namenjena prisilni izterjavi denarnih in nedenarnih terjatev, poznamo tudi davčno in upravno izvršbo. Sodna izvršba je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). ZIZ ureja pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev te...

OSNOVE IZVRŠILNEGA PRAVA Poleg sodne izvršbe, ki je namenjena prisilni izterjavi denarnih in nedenarnih terjatev, poznamo tudi davčno in upravno izvršbo. Sodna izvršba je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). ZIZ ureja pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. V izvršilnem postopku pri poplačilu denarnih terjatev upnika med drugim velja načelo prioritete upnikov, kar pomeni, da se terjatve upnikov v izvršilnem postopku poplačajo po vrstnem redu, po katerem so upniki v izvršilnem postopku pridobili pravico do poplačila. Izvršilne postopke lahko razdelimo po več kriterijih: po vrsti terjatve, denarna ali nedenarna po vrsti izvršilnega sredstva po vrsti listine, ki je podlaga za začetek izvršilnega postopka Pri izvršbi denarne terjatve upnik od dolžnika želi, da dolžnik izpolni svojo denarno terjatev. Upnik ima na voljo različna izvršilna sredstva s katerimi lahko pride do poplačila. Upnik lahko zahteva prodajo dolžnikovih nepremičnin (hiša, stanovanje), premičnin (avto, stroji), zahteva poplačilo iz denarnih sredstev na dolžnikovih računih pri bankah, zahteva izvršbo na plačo in druge prejemke in prodajo vrednostnih papirjev ali poslovnih deležev. Upnik je prost, da sam predlaga eno od izvršilnih sredstev, sodišče pa mora po uradni dolžnosti paziti, da dovoli uporabo tistega sredstva, ki je za dolžnika manj obremenjujoč. Npr. če je dolžniku nepremičnina edini dom, bo sodišče poskušalo izbrati izvršilno sredstvo, ki bo manj invazivno. Namesto tega se lahko odloči za drugo sredstvo, kot je denarna izvršba z dolžnikovega plačilnega računa ali izvršba na drugih sredstvih. Pri izvršbi nedenarnih terjatev dolžnik upniku dolguje izročitev ali dobavo določenih premičnih stvari, izročitev in izpraznitev nepremičnine, obveznost kaj dopustiti (npr. vožnja po dolžnikovem zemljišču), obveznost kaj opustiti (npr. hrup), dolžnost sprejeti delavca nazaj na delo, izročiti otroka v varstvo drugi osebi itd. Če dolžnik svoje obveznosti po odredbi sodišča ne želi izpolniti ima sodišče na voljo določene mehanizme za prisilno izpolnitev. Sodišče npr. lahko naloži plačilo sodnih penalov, če dolžnik ne izvrši določenega dejanja ali opusti ravnanja. Sodni penali imajo lahko naravo sodne kazni in se lahko s časom povečujejo, dokler dolžnik ne izpolni svoje obveznosti. Sodišče lahko odredi tudi prisilno izvrševanje, kar pomeni, da izvršitelj s sodnim pooblastilom izvrši zahtevano dejanje ali ravnanje v imenu dolžnika. Delitev izvršilnih postopkov po vrsti listine, se nanaša na vprašanja listine, ki je podlaga za začetek postopka. Pri tem poznamo dva različna postopka: postopek, ki se vodi na podlagi verodostojne listine (račun, menica..) ali na podlagi izvršilnega naslova (sodba, sklep sodišča…) Izvršba na podlagi izvršilnega naslova se od izvršbe na podlagi verodostojne listine razlikuje glede na kakovost dokumenta, listine, ki je podlaga za izvršbo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se se izvršilni postopek začne na podlagi predloga upnika, ki zatrjuje da ima terjatve od upnika, terjatve dokazuje s poslovnimi dokumenti. Namen izvršbe na podlagi verodostojne listine je omogočiti tehnično enostavno in učinkovito sredstvo za izterjavo nespornih terjatev. Izbršba na podlagi verodostojne listine Izvršba na podlagi verodostojne listine je mogoča samo v primeru denarne terjatve. Začne se na predlog upnika (pisno/elektronsko), postopek pa se vodi pred Centralnim oddelkom za verodostojno listino (COVL) pri Okrajnem sodišču v LJ. Podlaga za izdajo sklepa je lahko račun, menica. Ko sodišče sprejme predlog za izvršbo (prek spletnega sistema COVL) preveri vse podatke, potrebne za odločanje (navedbo upnika, dolžnika, terjatve, zapadlost, izvršilno sredstvo, ime izvršitelja…) in potrdilo o plačani taksi. Sodišče izda sklep v 48 urah o izvršbi, ki ga pošlje upniku in dolžniku. Sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naloži, da mora v 8 dneh po vročitvi sklepa upniku poravnati v predlogu navedeno terjatev. Sodišče v tej fazi ne preverja resničnost podatkov. Zato ima dolžnik pred pravnomočnostjo sklepa možnost ugovora in možnost ugovora zoper sklep o izvršbi. Ugovorni razlogi: dolg je zastaral manjši od zahtevka upnika ni pravi dolžnik listina ni verodostojna terjatev še ni zapadla Če dolžnik poda ugovor, sodišče sklep o izvršbi razveljavi in posreduje pristojnemu pravnemu sodišču. Sodišče pozove upnika, da predlog za izvršbo preoblikuje v tožbo in s tem se začne pravni postopek. Če dolžnik ne ugovarja, postane tak sklep pravnomočen. Izvršba na podlagi izvršilnega naslova Upnik, ki ima zoper dolžnika izvršilni naslov, vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova pisno ali elektronsko pred okrajnim sodiščem. Predlog se ne vloži na COVL. Po prejemu predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova pristojno sodišče izda sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo na dolžnikovem premoženju. Se začnejo izvršilna dejanja, blokirajo račune, zarubi premečnine. Poteka dokler premoženje dolžnika, ki je potrebno za poplačilo upnika ni unovčeno in upnik ni poplačan. Upnik bo poplačan samo, čr dolžnik razpolaga z dovolj premoženja za poplačilo terjatve. Če dolžnik nima, sodišče poplačila ne more zagotoviti. Začne se postopek zaradi insolventnosti. Postopki zaradi insolventnosti Namenjeni fizičnim in pravnim osebam, ki postanejo insolventnne, torej nesposobne poravnati svoje obveznosti. Lahko je: dolgoročno plačilno nesposobnost -> celotno ocenjeno premoženje je manjše od vsote obveznosti trajnejša nelikvidnost -> dolžnik ni sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti. Postopki zaradi insolventnosti pri pravnih osebah Reševanje prezadolženosti pravni oseb je mogoče razrešiti na dva načina: s postopki finančne reogranizacije namen je, da pravna oseba ali vsaj podjetje lahko nadaljuje poslovanje s stečajnim postopkom namen je, da na pravno urejen način likvidira pravno osebo in in premoženja poplačati upnike Stečaj nad pravno osebo Namen stečajnega postopka je na organiziran in sodno nadzorovan način poplačati upnika iz premoženja insolventnega dolžnika Uvedbo stečaja lahko dolžnik predlaga sam, odgovorni družbenik dolžnika, javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad rs, vsak upnik, ki lahko verjetno izkaže svojo terjatev. Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno samo sklepati tiste pogodbe ali opravljati druge posle ali dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčenje stečajne mase. Dovoljeno je dokončati posle, ki jih je stečajni dolžni začel izvajati pred začetkom stečaja. Sodišče dovoli dokončanje, če se s tem prepreči zmanjšanje stečajne mase Obstoječe poslovodstvo dolžnika izgubi svoj položaj, sodišče za zakonitega zastopnika gospodarske družbe imenuje stečajnega upravitelja, ki prevzame poslovanje družbe in izterja dolgove. AJPES mora pozvati vseh upnikov, da prijavijo svoje terjatve v treh mesecih, da so lahko poplačani iz stečajne mase. Terjatve upnikov razdelimo na: navadne prednostne podrjene Upoštevamo še ločitveno in izločitveno pravico ločitvena pravica pravica upnika, do poplačila njegove terjatve iz točno določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugim upnikom iz tega premoženja. Imajo zagotovljeno posebno zavarovanje za svoje terjatve. izločitvena pravica pravica lastnika premičnine oz nepremičnine oz pravica fudiciranja od insolventnega dolžnika zahtevati, naj mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika Prednostne terjatve -> nezavarovane terjatve, ki imajo pri poplačilu prednost pred drugimi. Stečajna masa -> premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za pokritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. Najprej se poplačajo stroške postopka Razdelitvena masa -> premoženje, ki ostane po poplačilu stroškov postopka Stečajna masa je manjša od vsote vseh terjatev. Upniki niso v celoti poplačani Prisilna poravnava Postopek, ki se vodi z namenom, da se insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje in nadaljne zdravo poslovanje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in z namenom, sa de upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila terjatev Staro poslovodstvo ostane. Lahko se opravljajo samo redne posle družbe in poravna obveznosti i teh poslov. Od začetka dolžnik ne sme razpolagati s svojim premoženjem, najemati posojil in kreditov. Sodišče imenuje upravitelja postopka. Osebni stečaj Dolžnik -> fizična oseba. Dolžnik odpre fudiciarno račun, ki se uporablja za unovčenje in upravljanje stečajne mase. V stečajno maso spadata premoženje, katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka, in premoženje, ki ga pridobi v času poteka stečajnega postopka, razen premoženja, ki je po posebnih pravilih iz stečajne mase izvzeto V stečajno maso se steče denarno dobroimetje in računih in del stalnih prejemkov.