Zapiski kolokvij PDF

**Vaja: NARAVOSLOVNI POSTOPKI IN POŠTEN POSKUS** Eden izmed temeljnih ciljev pouka naravoslovja je razumevanje poštenega poskusa, ki poteka v kontroliranih pogojih, z nadzorovanjem neodvisnih spremenljivk in njihovim spreminjanjem, z namenom spremembe odvisnih spremenljivk. Gostota -- koliko prost...

**Vaja: NARAVOSLOVNI POSTOPKI IN POŠTEN POSKUS** Eden izmed temeljnih ciljev pouka naravoslovja je razumevanje poštenega poskusa, ki poteka v kontroliranih pogojih, z nadzorovanjem neodvisnih spremenljivk in njihovim spreminjanjem, z namenom spremembe odvisnih spremenljivk. Gostota -- koliko prostora zavzema (gostota vode: = 1 g/ml) ***POSKUS: MERJENJE PROSTORNINE KOLIČIN:*** POTEK DELA 1\. Na tehtnico postavite 250,0 mL merilni valj in vanj odmerite 183,0 g vode. Da natančno odmerite maso si pomagajte s kapalko. 2\. Na tehtnico postavite 50,00 mL merilni valj odmerite 45,00 g vodne raztopine kalijevega manganata(VII). Da natančno odmerite maso si pomagajte s kapalko. 3\. Izmerite prostornino obeh kapljevin v merilnih valjih. Skicirajte merilna valja in zapišite meritve. 4\. Izmerite prostornino živega srebra v tretjem valju. Skicirajte merilni valj in zapišite meritve. - voda -- volumen (V) se meri na spodnjem robu, na dnu meniskusa oz. najnižji točki krivulje; menisk (ukrivljena površina) - živo srebro -- volumen (V) se meri na spodnjem robu - močno obarvana vodna raztopina (raztopina KMnO~4~ -- kalijev manganat): tudi tukaj je meniskus, zaradi temne barve je težko videti dno meniskusa, zato mora biti ustrezna svetloba in kot pogleda; odčitavamo na dnu meniskusa in smo natančni zaradi obarvanosti ***POSKUS: MERJENJE GOSTOTE*** POTEK DELA 1\. Z areometrom rokujte zelo previdno. Postavite ga v 250 mL merilni valj in vanj nalijte toliko pripravljene raztopine (dobite jo na vajah), da plava. 2\. Postopek ponovite s štirimi raztopinami, dve sta vodni raztopini kuhinjske soli, dve pa vodni raztopini sladkorja. Raztopine enakih snovi imajo različne koncentracije in sicer 5,00 % oz. 20,0 %. 3\. Na areometru očitajte gostoto posamezne raztopine. Pri tem bodite pozorni, da se areometer ne dotika sten merilnega valja. 4\. Po končanem delu areometer sperite z vodo in obrišite ter ga shranite v originalno embalažo. 5\. Pripravljene raztopine vrnite v označeno erlenmajerico. - z areometrom odčitamo gostoto posamezne raztopine - v raztopinah z višjo koncentracijo sladkorja in kuhinjske soli (20% raztopina soli in 20 % raztopina sladkorja - topljenca) -- areometer je plaval višje - na gostoto snovi vpliva količina in vrsta topljenca Areometer ***POSKUS: VISKOZNOST KAPLJEVIN*** POTEK DELA 1\. V stojalo vpnite dva steklena lija s podstavljeno čašo. 2\. V posamezni lij vlijte posebej po 100 mL vode in jedilnega olja pri sobni temperaturi. Pri tem merite čas izteka celotne prostornine kapljevine iz lija. 3\. Zapišite opažanja in sklepe. - viskoznost -- kako hitro neka tekočina teče - večja kot je viskoznost, tekočina teče počasneje - na viskoznost vpliva velikost molekul in ne gostota! - odvisna spremenljivka: čas pretakanja - neodvisna spremenljivka: temperatura - konstante: količina olja, velikost izvodil, ista vrsta olja, temperatura okolice - olje z višjo temperaturo teče hitreje, ker je viskoznost manjša (molekule olja se začnejo pri višji temperaturi hitreje premikati, zato posledično olje teče hitreje) - ko segrevamo plin se začnejo delci hitreje premikati - razlika med gostoto in viskoznostjo: **viskoznost** pove kako hitro neka tekočina teče (tekočine z visoko viskoznostjo -- med, glicerol, teče počasneje, tekočine z nizko viskoznostjo -- voda, alkohol, tečejo hitreje in gladko); gostota je količina mase na enoto prostornine snovi, pove kako težka oz. gosta je snov glede na njen volumen (meri v kg/m³ ali g/ml), gostota ni odvisna od količine snovi, snovi z večjo gostoto od vode potonejo, z manjšo plavajo na vodi. - prilagoditev za delo z otroki: pretakanje vode, malinovca/vode, medu; uporaba slamice, cevi, plastenke namesto lijev ***POSKUS: MERJENJE TEMPERATURE*** POTEK DELA 1\. Priključite senzor za elektronsko merjenje temperature. V programu Vernier izberite ustrezen merilnik, če je potrebno, nastavite temperaturno območje med 0 °C in 60 °C in časovno os na 300 sekund. 2\. V čašo s staljenim voskom vstavite senzor ter alkoholni termometer, ki visi na vrvici s stojala. 3\. V računalniškem programu Vernier pričnite z merjenjem temperature 60 sekund pred pričetkom segrevanja, da se temperatura senzorja in temperatura vode izenačita. Prav tako vsakih 60 sekund odčitajte temperaturo na alkoholnem termometru. 4\. Zapišite opažanja, sklepe ter meritve. - toplota prehaja, temperatura ne - fazni prehod -- prehod med agregatnimi stanji - temperatura staljenega voska je padala; ko smo čašo voska dali v čašo ledu se je vosek na dnu začel že malo strjevati (na dnu vosek hitreje ohlaja) in temperatura voska je počasi nehala padati (vosek se je strjeval) - Prilagoditev za delo z otroki: namesto elektronskega senzorja bi uporabljali navaden termometer - Pojasnite vrednost izkoristka sežiga etanola. Izkoristek sežiga etanola meri, koliko kemične energije v etanolu se uspešno pretvori v toploto, ki jo prenesemo na snov (npr. voda ali vosek). Zaradi toplotnih izgub in nepopolnega gorenja etanola izkoristek nikoli ne doseže 100 %, vendar pa lahko izboljšamo učinkovitost s tehnološkimi izboljšavami, kot so boljše gorilne naprave, boljša izolacija ali popolnejše gorenje. ***POSKUS: KAJ VPLIVA NA HITROST TALJENJA LEDU?*** POTEK DELA 1\. V modele za led nalijte vodo in jih za nekaj časa postavite v zamrzovalnik. 2\. Načrtujte poskus, glede na stopnje raziskovalnega dela, s katerim bi ugotovili kaj vpliva na hitrost taljenja ledu. Pri izvedbi poskusa sledite načrtu raziskave. 3\. Pri izvedi poskusa upoštevajte pravila poštenega poskusa. - POŠTEN POSKUS: če poskus ponovimo dobimo enake rezultate, mora imeti odvisne in neodvisne spremenljivke ter konstante - RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Kako podlaga vpliva na taljenje ledu? ali Na kateri podlagi se led najhitreje stali? KAJ ŽELIMO IZVEDETI - RAZISKOVALNA HIPOTEZA: najhitreje se bo stalil na kovinski plošči, ker je kovina najboljši toplotni prevodnik. KAJ PREDVIDEVAMO, DA SE BO ZGODILO IN ZAKAJ - Neodvisna spremenljivka (spremenljivka, ki jo spreminjamo): vrsta podlage - Odvisna spremenljivka (spremenljivka, ki jo merimo ali opazujemo): čas taljenja ledu - Konstante (da bo raziskava poštena ne bomo spreminjali naslednjih spremenljivk): temperatura prostora, velikost ledu, velikost podlage - Načrtovanje izvedbe eksperimentalnega dela (Kaj bomo naredili, da bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje?): tri enako velike kocke ledu postavimo na 3 različne podlage (kovinsko, leseno in stiroporno) ter opazujemo na kateri podlagi se pri enaki temperaturi okolja (sobna temperatura) kocka ledu najhitreje stali, katera nato in katera kot zadnja. - Potrebščine in snovi (kaj potrebujemo, da bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje): 3 različne ploščice (kovinsko, leseno, stiroporno), 3 enako velike kocke ledu - Kovina -- dober toplotni prevodnik (na dotik se nam zdi hladnejša kot npr. les, ker hitreje prevede toploto lesa) Kako bi preverili trditev, da se v veliko vode sladkor raztopi v krajšem času kot v malo vode? Naštejte spremenljivke in jih opredelite kot odvisne, neodvisne ali ko konstante. - Neodvisne: količina vode (spreminjamo količino vode, da ugotovimo njen vpliv na čas raztapljanja sladkorja) - Odvisne: čas raztapljanja sladkorja - Konstante: temperatura vode, količina sladkorja, vrsta sladkorja  Poskus je pošten, saj imamo neodvisno spremenljivko (barvo posode), odvisno spremenljivko (temperatura vode v posodah), konstante (enaka količina vode, sonce, čas merjenja temperature). **Vaja: LOČEVANJE ZMESI** - Snovi delimo na čiste snovi in zmesi - Čiste snovi: z enostavnimi postopki ne moremo ločiti na komponente, imajo homogeno sestavo, primeri čistih snovi: elementi in spojine (sol, sladkor, kristali, voda...) - Zmesi: nastanejo, če zmešamo dve ali več čistih snovi; s preprostimi fizikalnimi postopki lahko ločimo na osnovne komponente zmesi; sestavljajo jih čiste snovi, ki so lahko v plinastem, tekočem ali trdnem agregatnem stanju; primeri: vodna raztopina kuhinjske soli, kamnine, zmes mivke in soli, zlitine kovin... - Zmesi delimo na homogene (imajo enako sestavo po celotni zmesi -- vodna raztopina kuhinjske soli) in heterogene (nimajo enake sestave po celotni zmesi -- prst, emulzija, pena) - Da razstavimo zmes na osnovne komponente, ki jo gradijo, se morajo le te razlikovati vsaj po 1 lastnosti (postane kriterij ločevanja) **METODE LOČEVANJA ZMESI:** - Prebiranje, sejanje: če se delci snovi med sabo ločijo po velikosti - Precejanje, filtriranje: če gre za zmes trdne snovi in tekočine - Metoda vejanja: če se delci razlikujejo v masi (lažje delce odpihnemo) - Ločevanje z vodo: ločevanje delcev z različnimi gostotami (delci z večjo gostoto potonejo na dno posode, delci z manjšo gostoto plavajo na površini) - Izhlapevanje oz. kristalizacija in destilacija: če se dve komponenti zmesi razlikujeta v temperaturi vrelišča - Ločevanje z magnetom: ena izmed snovi ima magnetne lastnosti - Kromatografija: izkoriščamo razlike med delci zmesi, kot so velikost, oblika, polarnost... ***POSKUS: LOČEVANJE HOMOGENE ZMESI FLOMASTROV*** POTEK DELA 1\. Sestavite aparaturo za kolonsko kromatografijo. 2\. Pripravite kolono za kolonsko kromatografijo. Na dno ožjega dela kolone potisnite majhen kosem vate. Nato kolono med stresanjem postopoma napolnite s silikagelom -- STACIONARNA FAZA. Za polnjenje uporabite primerno velik lij. Plast silikagela naj bo visoka 20 cm. Na vrh stacionarne faze zopet dajte majhen kosem vate. Kolono omočite z vodo. Ko se vsa mobilna faza vpije v stacionarno fazo, s kapalko v kolono dodajte 5 kapljic pripravljene zmesi za ločevanje. Počakajte, da se zmes vpije v stacionarno fazo in nato kolono z mobilno fazo napolnite do vrha. 3\. Posamezne komponente zmesi barvil zbirajte v ločene epruvete. 4\. Zapišite opažanja. 5\. Skicirajte aparaturo za kolonsko kromatografijo. - zelena barva prehiteva ostale barve, nato sledijo rumena, oranžna, modra - barvila, ki so zgrajena iz manjših molekul in tvorijo manj interakcij s stacionarno fazo potujejo hitreje - naš vzorec mora biti v mobilni fazi topen (da bo potoval) - vodovodna voda mobilna faza - silikagel stacionarna faza *[Zapišite kriterije zaradi katerih pride do različne porazdelitve komponent zmesi med dvema fazama.]* - Topnost v mobilni fazi - Polarnost molekul - Velikost in oblika molekul - Vrsta mobilne faze in hitrost njenega pretoka *[Opredelite stacionarno in mobilno fazo, ki ste jo uporabili pri poskusu kolonske kromatografije in pojasnite njuni vlogi pri procesu ločevanja tekoče homogene zmesi.]* - Stacionarna faza: silikagel (zadrži bolj polarne molekule in upočasni njihovo premikanje - Mobilna faza: vodovodna voda (omogoča premikanje komponent zmesi, vpliva na hitrost njihovega premikanja glede na njihovo topnost). Kombinacija obeh faz omogoča učinkovito ločevanje tekoče homogene zmesi na posamezne komponente. *[Pojasnite, kaj bi se zgodilo, če bi za mobilno fazo pri ločevanju zmesi barvil flomastrov namesto vode izbrali neko drugo topilo (npr. nepolaren heksan)?]* Večina barvil (polarnih) flomastrov se ne bi učinkovito raztopila v heksanu, premikanje barvil skozi kolono bi bilo zelo počasno ali pa se sploh ne bi zgodilo, ločevanje neustrezno, saj heksan ni združljiv s polarno naravo barvil in polarno stacionarno fazo. Za ločevanje polarnih zmesi (npr. barvila iz flomastrov) je potrebno polarno topilo (npr. voda ali pa mešanica alkohola in vode), ki omogoča boljše topnostne lastnosti in hitrejše pomikanje komponent. Nepolaren heksan je bolj primeren za ločevanje nepolarnih spojin. *[Katero barvilo se je najprej izpralo iz kolone? Kaj lahko trdimo za to barvilo, glede na kriterije ločevanja zmesi pri metodi kromatografije?]* Najprej se je izprala zelena barva, za katero lahko trdimo, da je bolj topna v mobilni fazi, je manj polarna kot druga barvila v zmesi, lahko ima manjšo molekulsko masa (prispeva k hitrejšemu gibanju skozi kolono), ima šibkejše vodikove vezi s polarno stacionarno fazo. *[Katera barvila ste s kolonsko kromatografijo ločili pri ločevanju zmesi barvil flomastra?]* Zelena, rumena, oranžna, modra. - Prilagoditev za delo z otroki: papirna kromatografija ***POSKUS: LOČEVANJE HETEROGENE ZMESI*** POTEK DELA 1\. V 100 mL čašo stehtajte 10,0 g zmesi natrijevega klorida, mivke, železa, storžev in joda. 2\. Iz zmesi ločite največje delce, ki jo sestavljajo, ter stehtajte njihovo skupno maso. Podatke zapišite. 2\. Na čašo postavite bučko z okroglim dnom, ki jo do 2/3 napolnite z mrzlo vodo. Pazite, da odprtino med čašo in bučko z okroglim dnom zapolnite z majhnim koščkom aluminijaste folije. Z neoksidativnim plamenom pričnite s previdnim segrevanjem. 3\. Ko v čaši ni več videti vijoličnega plina, aparaturo odstranite s steklokeramične plošče in pustite, da se ohladi. 4\. Sublimat s spatulo z zunanje površine bučke postrgajte na predhodno stehtan list papirja in ga ponovno stehtajte. Zapišite podatke. 5\. Preostanek zmesi v čaši pretresite v petrijevko in stehtajte. S pomočjo magneta ovitega v aluminijasto folijo ločite naslednjo komponento zmesi. Magnet z ločeno snovjo postavite na drugo stehtano petrijevko in previdno odvijte aluminijasto folijo. Stehtajte maso ločene komponente zmesi. Zapišite podatke. 6\. Preostanku v čaši dodajte 15 mL vode in vsebino premešajte s stekleno palčko. Nastalo zmes filtrirajte skozi naguban filtrirni papir v ustrezno velikem liju. Pred filtriranjem filtrirni papir stehtajte, nagubajte in omočite z vodo. 7\. Lij namestite v manjši obroč, vpet v stojalo, pod katerega namestite čašo. Filtrat v čaši shranite. 8\. Trden preostanek na filtrirnem papirju skupaj s filtrirnim papirjem previdno prenesite na označeno petrijevko, kjer ga pustite do naslednjih vaj, da se posuši. 9\. Filtrat iz čaše prelijte v stehtano izparilnico in jo postavite na steklokeramično ploščo. Pričnite previdno segrevati, da voda odpari. Ob tem s stekleno palčko mešajte raztopino v izparilnici. 10\. Ohlajeno izparilnico ponovno stehtajte in izračunajte maso komponente zmesi po segrevanju. Zapišite podatke. 11\. Na naslednjih laboratorijskih vajah suh preostanek na filtrirnem papirju skupaj s filtrirnim papirjem stehtajte in izračunajte maso komponente, preostale na filtrirnem papirju. Zapišite podatke. - SUBLIMACIJA: iz trdnega agregatnega stanja v plinasto - Fižol: ločimo na podlagi velikosti, saj je veliko večji od ostalih snovi, lahko ga poberemo z roko - Jod: sublimacija (jod preide iz trdnega v plinasto agregatno stanje), ob segrevanju čaše (zmesi) so se začeli dvigovati vijolični hlapi, ko jih ni bilo več, so se na dno bučke, postavljeni nad čašo, nabrali sivi delci ko jod izpareva vidimo vijolične hlape/paro, ob koncu se je nabral na spodnji strani bučke, v kateri je bila mrzla voda - Železo, tudi nikelj: z magnetom (magnetnost), železo smo ločili na podlagi magnetnosti, saj je bil edina snov v zmesi, ki je bila magnetna - Mivka: filtracija (na podlagi velikosti delcev) - Natrijev klorid: ločevanje z izparevanjem, kristalizacija (temperatura vrelišča) *1. V kateri stopnji ločevanja zmesi smo dobili homogeno zmes? Pojasnite odgovor.* Ko smo natrijev klorid raztopili v vodi in dobili enotno raztopino. *2. Ali bi lahko uporabili za ločevanje magnet, če bi bila namesto železovega prahu v zmesi kakšna druga* *kovina, npr. bakrove ploščice, cinkovi ali magnezijevi opilki? Pojasnite odgovor.* Magnet ne bi bil učinkovit, saj te kovine niso magnetne. *3. Dopolnite tabelo.* **Lastnost čiste snovi Metoda ločevanja Primer zmesi** Velikost delcev prebiranje fižol in pesek Temperatura vrelišča izparevanje kuhinjska sol in voda Sublimacija kuhinjska sol in jod Topnost v vodi filtracija mivka in natrijev klorid Magnetne lastnosti čiste snovi ločevanje z magnetom železov prah in mivka *4. V solinah pridobivajo morsko sol. Imenujte metodo ločevanja zmesi morske vode in pojasnite nastanek kristalov morske soli.* Izparevanje. Morska voda vsebuje natrijev klorid in druge minerale, ko se voda v solinah postopoma izhlapeva pod vplivom sončne toplote in vetra koncentracija soli v vodi narašča. Ko voda izhlapi do te mere, da postane raztopina nasičena (ne more več raztapljati soli), se začnejo soli izločati iz raztopine v obliki kristalov (kristalizacija). Prilagoditev za delo z otroki: ločevanje z magnetom, ločevanje s sejanjem, ločevanje s pretakanjem, prebiranje, flotacije (npr. zrnca kamna, kroglice stiropora), vejanje (ločevanje s pihanjem -- zrna, pleve). FLOTACIJA -- glede na plovnost, lastnost komponente: različna gostota (kamenčki + stiropor -- damo v vodo, ločujemo glede na plovnost) VEJANJE -- lastnost delcev (razlika v masi, s pihanjem) **Vaja: LASTNOSTI VODE IN RAZTAPLJANJE** - Raztopina nastane, če v nekem topilu (običajno kapljevinasto agregatno stanje), raztopimo nek topljenec (lahko v plinastem, trdnem ali kapljevinastem agregatnem stanju) - Količina topljenca, ki se raztopi v nekem topilu je odvisna od količine topila in temperature topila - Voda -- univerzalno polarno topilo - V naravi ni kemijsko čiste vode, najbolj čista je deževnica (v njej raztopljeni plini iz ozračja -- dušik, kisik, og. dioksid) - V površinskih vodah, ki tečejo po karbonatni podlagi, je raztopljenega največ kalcijevega hidrogenkarbonata - Mineralne vode, ki se nahajajo v globljih plasteh litosfere, kjer je višja temperatura in tlak, imajo večji delež raztopljenih snovi - Morska voda -- v njej raztopljenih več soli kot v neslanih celinskih vodah (okoli 3,5 % soli, največ natrijevega klorida) ***POSKUS: POLARNOST IN TOPNOST SNOVI*** POTEK DELA Določanje polarnosti snovi 1\. Tri birete vpete v stojalo, napolnite s tremi različnimi kapljevinami; heksanom, metanolom in vodo. 2\. Plastično palico naelektrite tako, da jo 5-krat močno podrgnete ob krpico iz umetnih vlaken le v eni smeri. 3\. Iz birete spustite tanek curek posamezne kapljevine. 4\. Curku posamezne snovi približajte naelektreno plastično palico. 5\. Zapišite opažanja. Ugotavljanje topnosti snovi glede na njihovo polarnost 1\. V tri epruvete dajte po dve in dve snovi iz posameznih biret. V prvi epruveti zmešajte 1 mL heksana in 1 mL vode, v drugi 1 mL heksana in 1 mL metanola ter v tretji 1 mL vode in 1 mL metanola. 2\. Zapišite opažanja. - VODA IN METANOL sta oba polarna, zato se med sabo mešata; obe snovi sta polarni, zato se med seboj popolnoma mešata - HEKSAN IN VODA: snovi se ne mešata, nastaneta dve ločeni plasti; heksan je nepolaren, voda polarna, zato se ne mešata - HEKSAN IN METANOL: snovi se slabo mešata; metanol je polarna snov, a njegova manj pa polarnost omogoča omejeno mešanje s heksanom - fazna meja (če se 2 snovi ne mešata), fazna meja ni v enaki višini (metanol manj polaren kot voda) - heksan z vodo (fazna meja) - VODA: curek vode se močno odkloni, ko se približamo s palico; voda je močno polarna snov, saj vsebuje polarne vezi, naelektrena palica povzroči privlačne sile med njenim nabojem in dipolnimi molekulami vode - METANOL: curek se zmerno odkloni proti palici; manj polarna snov kot voda, zato odklon manj izrazit - HEKSAN (najbolj podoben bencinu): se ne odkloni; nepolaren, zato naelektrena palica nima opaznega vpliva - voda in metanol: curek se odkloni pri polarnih snoveh - heksan: nepolarna snov (ne vpliva na curek) - za lak za nohte uporabimo aceton (nepolaren) - dajemo nepolarno v nepolarno *Kaj sklepate iz rezultatov obeh delov poskusa?* Polarne snovi (voda, metanol) privlačijo naelektreno palico, medtem ko nepolarne snovi (heksan) ne. Topnost snovi je odvisna od njihove polarnosti: polarne snovi se mešajo med seboj, medtem ko se polarne in nepolarne snovi ne mešajo. ***POSKUS: POLARNOST IN TOPNOST SNOVI*** POTEK DELA 1\. Pripravite šest epruvet in jih ustrezno označite. V prvi dve epruveti nalijte 2 mL vode, v drugi dve epruveti 2 mL heksana in v zadnji dve epruveti 2 mL etanola. 2\. V eno izmed epruvet, ki vsebujeta isto topilo dajte sladkor, v drugo epruveto pa vosek. 3\. Zagotovite, da bo poskus pošten. 4\. Zapišite opažanja. - HEKSAN: vosek se raztopi, sladkor ne - VODA: vosek se ne raztopi, sladkor ja - ETANOL: vosek se ni raztopil, sladkor ja *1. Kaj sklepate iz rezultatov poskusa?* Voda: sladkor je polarna snov in se dobro raztaplja v vodi, ki je močno polarno topilo; vosek je nepolaren, zato se v vodi ne raztopi. Heksan: heksan je nepolaren, v njem se sladkor (polarna snov) ne raztopi, vosek (nepolarna snov) pa se raztopi. Etanol: etanol je zmerno polaren, sladkor lahko raztopi, vendar manj učinkovito kot voda. *2. Kaj so odvisna in neodvisna spremenljivka ter konstante pri tem poskusu?* Odvisna spremenljivka: topnost snovi (ali se snov raztopi ali ne) Neodvisna spremenljivka: vrsta topila (voda, heksan, etanol), vrsta raztopljene snovi (sladkor, vosek) Konstante: enaka količina topila v epruvetah, količina dodane snovi, temperatura *3. Pojasnite lastnosti topil z vidika polarnosti in raztapljanja različnih snov* Raztapljanje sledi pravilu \'\'podobno se raztaplja v podobnem\'\', kjer polarne snovi raztapljajo polarne, medtem ko nepolarne raztapljajo nepolarne snovi. TOPILO -- snov, v kateri se topljenec raztaplja ***POSKUS:VPLIVI NA HITROST RAZTAPLJANJA*** Vpliv temperature 1\. V dve 250 mL čaši nalijte 100 mL vode. V prvo čašo nalijte vodo s temperaturo 20 °C, v drugo čašo pa vodo s temperaturo 60 °C. 2\. Čaši postavite na magnetni mešali, in naravnajte število vrtljajev na 600 vrtljajev/min. 3\. Na dva tehtalna lističa stehtajte 5 g sladkorja. 4\. Vklopite magnetni mešali in pripravite štoparici. V trenutku, ko iz obeh tehtalnih lističev istočasno stresete sladkor v obe čaši pričnite meriti čas. Čas merite dokler v čaši več ne opazite sladkorja. 5\. Zapišite meritve in opažanja. - odvisna spremenljivka: čas raztapljanja (jo merimo) - neodvisna spremenljivka: temperatura vode - konstanta: količina sladkorja, količina vode, število vrtljajev, vrsta sladkorja - višja temperatura sladkor hitreje raztopi Vpliv hitrosti mešanja 1\. V dve 250 mL čaši nalijte 100 mL vodovodne vode in izmerite temperaturo vode. 2\. Čaši postavite na magnetni mešali, in naravnajte število vrtljajev na prvem mešalu 600 vrtljajev/min, na drugem mešalu pa na 200 vrtljajev/minuto. 3\. Na dva tehtalna lističa stehtajte 5 g sladkorja. 4\. Vklopite magnetni mešali in pripravite štoparici. V trenutku, ko iz obeh tehtalnih lističev istočasno stresete sladkor v obe čaši pričnite meriti čas. Čas merite dokler v čaši več ne opazite sladkorja. 5\. Zapišite meritve in opažanja. - odvisna spremenljivka: čas raztapljanja - neodvisna spremenljivka: hitrost mešanja - konstanta: temperatura vode, količina vode, količina sladkorja, vrsta sladkorja - več kot je vrtljajev (večja hitrost mešanja) hitreje raztaplja sladkor Vpliv velikosti delcev 1\. V dve 250 mL čaši nalijte 100 mL vode z enako temperaturo in izmerite temperaturo vode. 2\. Čaši postavite na magnetni mešali, in naravnajte število vrtljajev na 600 vrtljajev/min. 3\. Na prvi tehtalni listič stehtajte 5 g sladkorja v kristalih, na drugega pa 5 g sladkorja v prahu. 4\. Vklopite magnetni mešali in pripravite štoparici. V trenutku, ko iz obeh tehtalnih lističev istočasno stresete sladkor v obe čaši pričnite meriti čas. Čas merite dokler v čaši več ne opazite sladkorja. 5\. Zapišite meritve in opažanja. - odvisna spremenljivka: čas raztapljanja - neodvisna spremenljivka: vrsta sladkorja - konstanta: količina vode, količina sladkorja, temperatura, vrsta sladkorja - sladkor v kocki se najhitreje stopi Prilagoditev za delo z otroki: v vrtcu mešanje na roko *Kako smo zagotovili pošten poskus?* Pri vseh treh poskusih je šlo za pošten poskus, saj so bile konstante (enaka količina vode -- 100 ml vode, enaka količina sladkorja -- 5 g, enak čas začetka -- v obe čaši je bil sladkor dodan istočasno, čas smo merili od trenutka, ko smo dodali sladkor). Poskusi so imeli eno odvisno spremenljivko, in sicer čas raztapljanja sladkorja, medtem ko se je pri vsakem poskusu spremenila neodvisna spremenljivka (temperatura vode, hitrost mešanja, velikost sladkorja). ***POSKUS: TRDOTA VODE*** POTEK DELA 1\. Imate štiri vzorce vode: destilirano, vodovodno, morsko in deževnico. Štiri epruvete označite in jih napolnite s 5 mL ustreznega vzorca vode. 2\. V vsako epruvete dodajte 1 milnice (milnico pripravite tako, da naribano trdo milo raztopite v destilirani vodi) in jo zamašite z zamaškom. 3\. Vsako epruveto enakomerno stresajte 10-krat. Takoj po stresanju izmerite višino nastale pene. 4\. Sestavite ustrezno tabelo za zbiranje podatkov, kamor boste zapisali svoje meritve. 1. Kaj so odvisna in neodvisna spremenljivka ter konstante pri tem poskusu? - Odvisna: višina pene - Neodvisna: vrsta vode - Konstante: enaka količina vode, enaka količina milnice, temperatura, število tresljajev, moč tresljajev 2. Glede na višino pene uredite vzorce vod od najbolj do najmanj trde. Morska voda (najbolj trda, vsebuje visoke koncentracije soli), vodovodna voda(vsebnost mineralov kot sta kalcij in magnezij običajno ni tako visoka kot pri morski vodi), deževnica (mehka voda, ki vsebuje malo mineralov), destilirana voda (najmanj trda, skoraj brez mineralov ) 3. Katera voda je najprimernejša za pranje? Zakaj? Najprimernejša je destilirana voda, saj je skoraj brez mineralov kot sta kalcij in magnezij, ki se nahajata v trdih vodah (ti minerali lahko povzročijo nastanek vodnega kamna na posodi in pomivalnih napravah, kar zmanjša učinkovitost pranja); v destilirani vodi se mila in detergenti bolje raztopijo in učinkujejo, saj ni mineralov, ki bi se mogli vezati na molekule mila in s tem zmanjšati njihovo učinkovitost. Trda voda lahko zmanjša učinkovitost mila in detergentov, saj se minerali lahko vežejo z detergenti in tvorijo neraztopne spojine, ki preprečujejo, da bi se čistilo v celoti sprostilo v vodi. Morska voda vsebuje veliko soli -- lahko poškoduje oblačila in naprave. Deževnica -- mehka voda, vendar vsebuje nečistoče, ki lahko vplivajo na kakovost pranja. Najbolj razširjena in primerna za vsakodnevno pranje je vodovodna voda, čeprav je lahko trda. **Vaja: SNOVNE IN ENERGIJSKE SPREMEMBE** - Kemijska reakcija poteka, kadar se neka snov spremeni tako, da je ne moremo več spremeniti v začetno snov - Iz začetnih snovi so nastale nove, ki imajo drugačne lastnosti (npr. gorenje lesa ali rjavenje železa, razpad hidrogenkarbonata v pecilnem prašku pri peki piškotov, nastanek ogljikovega dioksida iz sladkorja in škroba pri vzhajanju kruha, kuhanje jajca, čiščenje vodnega kamna v kopalnici s čistilom, ki vsebuje kislino,...) pri teh reakcijah se snovi spreminjajo (snovna sprememba) - Snovno spremembo lahko zapišemo v obliki enačbe kemijske reakcije; na levo stran puščice, ki prikazuje proces zapišemo reaktante, na desno stran pa produkte kemijske reakcije, med posameznimi snovmi pišemo plus - Za fizikalne in kemijske spremembe značilno spreminjanje energije reaktantov pri nastanku produktov; pri tem se lahko energija v obliki toplote, svetlobe ali elektrike sprošča (segrevanje snovi -- eksotermna reakcija) ali se veže iz okolice (ohlajanje snovi - enotermna) - Kemijska reakcija - Popolno gorenje: dovolj kisika, pri tem nastane ogljikov dioksid in vodna para - Nepopolno gorenje: nastanejo saje in ogljikov monoksid, nevarno zaradi ogljikovega monoksida, ni dovolj kisika - Za gorenje potrebujemo: vir toplote, gorljiv material, kisik POTEK DELA 1\. V žarilni lonček vlijte 5 mL etanola. 2\. Žarilni lonček postavite pod lij aparature in odprite tok vode, ki omogoča črpanje produktov gorenja. 3\. V U cevko dodajte spatulo brezvodnega bakrovega(II) sulfata(VI) in jo postavite v ledeno kopel. 4\. V prvo plinsko izpiralko nalijte 100 mL vode in dodajte 3 kapljice raztopine univerzalnega indikatorja. 5\. V drugo plinsko zapiralko nalijte 100 mL apnice. 6\. Z gorečo trsko prižgite etanol. 7\. Opazujte spremembe v posameznih delih aparature dokler ves etanol ne zgori. 8\. Zapišite opažanja. 1. Katere produkte gorenja smo dokazali? Pri gorenju etanola v prisotnosti kisika nastaneta og. Dioksid in voda. Ogljikov dioksid je dokazan z apnico, saj ogl. Dioksid reagira z apnico in povzroči nastanek kalcijevega karbonata; voda je dokazana z bakrovim sulfatom, ker brezvodni bakrov sulfat je bel, potem spremeni barvo v modro (postane moder ko pride v stik z vodo) 2. Kaj je apnica? Kateri produkt gorenja smo z njo dokazali? Apnica je kalcijev oksid, ki je zelo reaktiven z vodo in og. Dioksidom. Ko ogljikov dioksid, produkt gorenja etanola, pride v stik z apnico, nastane kalcijev karbonat. Ta reakcija prikazuje prisotnost og. Dioksida kot produkta gorenja etanola. 3. Kaj smo dokazali s spremembo barve raztopine univerzalnega indikatorja? Odgovor utemeljite. Sprememba barve raztopine univerzalnega indikatorja dokazuje prisotnost ogljikove kisline, ki nastane, ko og. Dioksid reagira z vodo. Ko pride og. Dioksid v stik z vodo v prvi plinski izparilki nastane ogljikova kislina, ki je šibka kislina. Ta kislina spremeni barvo indikatorja v rdečo oz. oranžno, saj se je pH znižal, raztopina je postala kisla. Produkti gorenja etanola so ogljikov dioksid (CO₂) in voda (H₂O). Apnica dokazuje prisotnost ogljikovega dioksida. Univerzalni indikator dokazuje prisotnost ogljikove kisline (H₂CO₃) in kislo reakcijo, ki je posledica prisotnosti ogljikovega dioksida. ***POSKUS: POKAJOČI MILNI MEHURČKI*** POTEK DELA 1\. DEL: Razvijanje plinov KISIK Pridobivanje kisika: V prvo epruveto dajte za dve noževi konici manganovega(IV) oksida in 3 mL 15 % vodikovega peroksida, ki ste ga odmerili z brizgo. Na ustje epruvete takoj nataknite balonček s čim manj zraka in epruveto postavite v stojalo za epruvete. Pridobivanje vodika: V drugo epruveto dajte 5 zrnc cinka in 3 mL 10 % klorovodikove kisline, ki ste jo odmerili z brizgo. Na ustje epruvete takoj nataknite balonček s čim manj zraka in epruveto postavite v stojalo za epruvete. 2\. DEL: Pokajoči milni mehurčki. VODIK 1\. V vsak balonček zabodite iglo s suho brizgo in izsesajte 4 mL zmesi zraka in plina, ki nastane pri posamezni reakciji in vsebino iztisnite iz brizge. 2\. Šele ko se balončki ponovno napolnijo s posameznimi plini, zabodite v balonček z vodikom iglo z brizgo in izsesajte 4 mL vodika in nato z isto iglo iz balončka s kisikom 2 mL kisika. 3\. Zmes plinov nato izbrizgajte v milnico, tako da nastanejo mehurčki. Z gorečo trsko se dotaknite mehurčkov na milnici. 4. Opazujte spremembe in jih zapišite. MEHURČEK POČI, POK 1. *Zakaj prve brizge, ki smo jo privzeli iz balonov nismo uporabili pri našem poskusu?* Prve brizge nismo uporabili, saj je vsebovala zmes zraka in plina, ki je nastal pri reakciji, ne pa čistega plina. Pri prvem polnjenju balončka je v njem poleg nastalega plina (kisik ali vodik) še nekaj zraka, ki je bil v balončku pred začetkom reakcije. Za uspešen poskus in tvorbo pokajočih milnih mehurčkov potrebujemo natančna razmerja čistega vodika in kisika (npr. 2:1) brez primesi zraka, saj bi prisotnost dušika in drugih plinov zmanjšala eksplozivnost in ponarejala rezultate. 2. *Katera plina smo pridobivali pri poskusu? Kako smo opazili, da pri kemijski reakciji nastaja plin?* **Kisik (O~2~):** pridobili z reakcijo manganovega (IV) oksida (MnO~2~) in vodikovega peroksida (H~2~O~2~). Pri tem je manganov oksid deloval kot katalizator in pospešil razgradnjo vodikovega peroksida v kisik in vodo. **Vodik (H~2~):** pridobili smo ga z reakcijo cinka (Zn) in klorovodikove kisline (HCl), pri čemer nastane cinkov klorid (ZnCl~2~) in sprošča se vodikov plin. Kako smo opazili nastajanje plina? Kisik -- opazili smo sproščanje plina v obliki mehurčkov, ki so zapolnili balonček na vrhu epruvete. Kisik kot brezbarven plin ni viden, a sproščanje plina je povzročilo napihovanje balončka. Vodik -- opazili smo mehurčke plina, ki se sproščajo iz reakcije med cinkom in klorovodikovo kislino, ter napihovanje balončka; vodik je lahek in eksploziven plin, kar smo kasneje dokazali s pokajočimi milnimi mehurčki. ***POSKUS: REKACIJA MED KISOM (VODNA RAZTOPINA ETANOJSKE KISLINE) IN SODO BIKARBONO (NATRIJEV HIDROGENKARBONAT)*** POTEK DELA 1\. V 400 mL čašo postavite 200 mL stiroporni lonček in vanj nalijte 50 mL alkoholnega kisa. 2\. V čašo postavite termometer in počakajte, da se temperatura ustali. Njeno vrednost zapišite. 3\. V čašo nato stresite 8 g sode bikarbone in začnite mešati reakcijsko zmes. 4\. Zmes mešajte s termometrom\* in vsakih 15 sekund temperaturo, ki jo kaže termometer zapišite v sojo tabelo za zbiranje podatkov. 5\. Temperaturo reakcijske zmesi merite toliko časa, da se ne začne spreminjati v nasprotno smer. 5\. Meritve, si sproti zapisujte v tabelo, zapišite tudi opažanja. \*S termometrom oziroma senzorjem navadno ne mešamo reakcijske zmesi, vendar je vtem primeru to potrebno, saj tako natančneje izmerimo temperature reakcijske zmesi. Senzor oziroma termometer med odčitavanjem temperature ne dvigujte iz reakcijske zmesi. - če se energija sprošča se okolica segreva, če se energija porablja, se temperatura okolice zmanjša 1. *Opredelite reakcijo glede na energijske spremembe.* Reakcija med alkoholnim kisom in sodo bikarbono je endotermna reakcija, saj se temperatura reakcijske zmesi med potekom reakcije zniža. Reakcija absorbira temperaturo iz okolice, kar povzroči padec temperature reakcijske zmesi. 2. *Kateri produkt nastaja pri kemijski reakciji med alkoholnim kisom in sodo bikarbono, kako to opazimo?* Ogljikov dioksid -- sprošča se v obliki mehurčkov plina, kar vidimo med reakcijo. ***POSKUS: REKACIJA MED CITRONSKO KISLINO IN KALCIJEVIM KARBONATOM*** POTEK DELA 1\. V 400 mL čašo postavite 200 mL stiroporni lonček in vanj nalijte 50 mL 40 % citronske kisline. 2\. V stiroporni lonček postavite Vernierjev senzor (termometer) in ga povežite s tablico. Na tablici nastavite željeno število meritev in koliko časa želite meritve zbirati (v našem primeru je najbolje, da podatke o temperaturi zbiramo 3min). Iz tablice odčitajte in zapišite temperaturo, ki jo senzor kaže na začetku poskusa. 3\. V čašo nato stresite 8 g kalcijevega karbonata in pritisnite \'\'collect\'\' na tablici. 4\. Zmes mešajte z vernierjevim senzorjem\* ali magnetnim mešalom in vsakih 15 sekund temperaturo, ki jo kaže senzor zapišite v sojo tabelo za zbiranje podatkov. 5\. Temperaturo reakcijske zmesi merite toliko časa, da se ne začne spreminjati v nasprotno smer. 6\. Meritve, si sproti zapisujte v tabelo, zapišite tudi opažanja. 1. *Opredelite reakcijo glede na energijske spremembe?* Reakcija je eksotermna, saj temperatura reakcijske zmesi naraste in reakcija sprošča energijo v obliki toplote v okolico. Prilagoditev za delo z otroki: brez merjenja temperature (endotermna), pri eksotermni bi šlo **ENDOTERMNA REAKCIJA: doriši grafe** - primer: fotosinteza - energija se porablja - T okolice se manjša **EKSOTERMNA REAKCIJA:** - npr. gorenje, celično dihanje, na soncu - energija se sprošča - T okolice se veča **Vaja: KISLINE IN BAZE** - najbolj znani kislini: mravljična oz. metanojska kislina (v izločku mravelj) in ocetna oz. etanojska kislina (v kisu) - kisline tudi v želodcu (varovalna funkcija, pri razgradnji hrane) - pH rahlo kisel, zato ni dobra pretirana uporaba mil - kisline in baze razjedajo kožo - kisline in baze niso nikoli v trdnem agregatnem stanju! - najbolj znana baza: amonijak (brezbarven plin neprijetnega vonja, ki nastaja med trohnenjem živalskih in rastlinskih ostankov) - ko govorimo o kislinah in bazah govorimo o vodnih raztopinah kislin in baz - vodne raztopine kislin vsebujejo oksonijeve ione (H~3~O^+^), ki dajejo vodnim raztopinam kisle lastnosti - raztopine baz vsebujejo hidroksidne ione (OH^-^), ki so nosilci bazičnih lastnosti - vodnim raztopinam kislin in baz lahko z merjenjem (univerzalni pH lističi, raztopina indikatorja ali elektronski pH meter) določimo pH vrednost - pH \< 7 kisla raztopina - pH = 7 nevtralna raztopina - pH \> 7 bazična raztopina - pH odvisen od koncentracije oksonijevih oz. hidroksidnih ionov v raztopini - večja kot je koncentracija oksonijevih oz. hidroksidnih ionov v raztopini, bolj je raztopina kisla oz. bazična - med kislinami in bazami, oksonijevimi in hidroksidnimi ioni, poteče tudi kemijska reakcija nevtralizacija (pri tem nastane voda) ***POSKUS: GORENJE ELEMENTOV V KISIKU IN REAKCIJE PRODUKTOV Z VODO*** POTEK DELA I. DEL: Pridobivanje kisika (katalitični razpad vodikovega peroksida) 1\. V presesalno erlenmajerico dodajte polovico spatule manganovega(IV) oksida. Na presesalno erlenmajerico namestite lij kapalnik in vanj nalijte 100 mL 15 % vodne raztopine vodikovega peroksida. 2\. Odprite petelinček in pustite, da nekaj vodikovega peroksida izteče v presesalno erlenmajerico. Dozirajte količino vodikovega peroksida po potrebi. 3\. Nastali plin kisik uvajajte v štiri erlenmajerice. 4\. S tlečo trsko preverite, ali je v erlenmajerici dovolj tega plina, saj mora biti erlenmajerica polna. 5\. Zapišite opažanja. II\. DEL: Gorenje elementov v kisiku 1\. Ko je erlenmajerica v kateri bo gorel element polna kisika, vanjo vstavite kovinsko žico na kateri je posamezni element (Magnezij, Žveplo), ki ste ga predhodno vžgali v plamenu gorilnika. 2\. Opazujte gorenje elementa na zraku in zapišite opažanja. Opazujte tudi gorenje elementa v erlenmajerici polni kisika in zapišite opažanja. sprememba agregatnega stanja iz trdnega v tekoče, ko smo ga dali v kisik moder plamen III\. DEL: Reakcije produktov z vodo 1\. V erlenmajerico, kjer je potekla reakcija gorenja elementa kisiku, dolijte 100 mL vodovodne vode. 2\. Zmes s stresanjem erlenmajerice dobro premešajte. 3\. V raztopino erlenmajerice dodajte 2 mL indikatorja fenol ftaleina. 4\. Zapišite opažanja. \- magnezij: košček magnezija je zgorel, svetel plamen, v erlenmajerici še bolj zagorel (podobno kot pri švasanju) \- produkti: dodamo univerzalni indikator, produkti so bazični (8 ali 9 pH) \- kisik spodbuja gorenje in tako tleča trska zagori \- ogljikov dioksid povzroča učinek tople grede \- kisel dež povzročajo žveplovi oksidi \- žveplo: fazni prehod (trdno v plinasto), moder plamen, v erlenmajerici še bolj intenziven zaradi kisika, ki spodbuja gorenje (nastanejo žveplovi oksidi, če zmešamo z vodo se obarva oranžno -- pH 5: kisla) *1. Opišite vlogo manganovega(IV) oksida, ki smo ga uporabili pri pripravi kisika. Bi lahko namesto* *manganovega(IV) oksida uporabili še kakšno drugo snov? Če da, katero?* Vloga manganovega (IV) oksida: deluje kot katalizator pri razpadu vodikovega peroksida na vodo in kisik. Katalizator pospeši reakcijo, ne da bi se pri tem porabil, kar omogoča hitrejše sproščanje kisika. Namesto manganovega (IV) oksida bi lahko uporabili kalijev jodid, železov klorid. 2. *S kakšno barvo plamena sta gorela magnezij in žveplo?* Magnezij pri gorenju na zraku ali v kisiku gori z intenzivno belo svetlobo (značilno bleščeč svetel plamen), pri gorenju nastane magnezijev oksid. Žveplo pri gorenju na zraku ali v kisiku gori z modrim plamenom, pri gorenju nastane žveplov dioksid. Prilagoditev za delo z otroki: kot indikator lahko uporabimo barvilo iz rdečega zelja. ***POSKUS: DOLOČANJE BARVNE SKALE INDIKATORJA IZ BARVIL RDEČEGA ZELJA*** POTEK DELA I. DEL: Priprava indikatorja iz rdečega zelja naredimo tako, da liste prekuhamo, nekaj časa kuhamo in nato precedimo (namesto etanola) 1\. 100 g listov rdečega zelja v pladnju naribajte in prenesite v 600 mL čašo. 2\. Zelju dolijte 100 mL etanola in s stekleno palčko mešajte toliko časa, da se raztopina obarva intenzivno vijolično. 3\. Nastalo zmes precedite skozi cedilo v 600 mL čašo, da dobite filtrat. Filtrat (izvleček barvil iz rdečega zelja) je indikator. 4\. Zapišite opažanja. II\. DEL: Priprava indikatorskih papirčkov in lestvice indikatorja iz barvil rdečega zelja 1\. Izvleček s kapalko nanesite na trak filtrirnega papirja (22 x 2 cm), tako da se sproti vpije v papir. Po vsakem nanosu trak posušite s fenom. Izvleček nanesite na papir 3-krat. 2\. Pripravljen indikatorski papir narežite na 11 enakih kvadratov 2 x 2 cm. 3\. Zapišite opažanja. III\. DEL: Razvrščanje snovi glede na njihovo pH vrednost 1\. S kapalko dodajte na pripravljen indikatorski papirček po eno kapljico pripravljenih raztopin snovi, ki jih uporabljamo tudi doma (limonin sok, pecilni prašek, sladkor, kuhinjska sol, detergent za ročno pomivanje posode, tekoče in trdo milo, čistilo za odstranjevanje vodnega kamna, čistilo za odmaševanje odtokov, varekina). 2\. pH snovi izmerite tako, da primerjate barvo svojega indikatorskega papirčka z barvno skalo indikatorja iz barvil rdečega zelja pri različnih pH-vrednostih in zapišite pH-vrednost raztopine snovi. **pH:** - Limonin sok (citronska kislina): kisel - Pecilni prašek: bazičen - Sladkor: nevtralen - Kuhinjska sol: nevtralna - Detergent za ročno pomivanje posode: bazičen - Tekoče milo: nevtralen - Trdo milo: bazičen - Čistilo za odstranjevanje vodnega kamna (kalcit): kisel - Čistilo za odmaševanje odtokov: bazičen - Varekina: bazična - Voda: nevtralna Bolj kot je kislo bolj je rdeč vzorec; nevtralen (vijoličen), bazičen (moder, zelen), kisel (roza, rdečkast) 1. *Kakšno obarvanje daje indikator iz barvil rdečega zelja v kislem in kakšno v bazičnem pH-okolju?* V kislem pH -- okolju (pH\7): barvilo iz rdečega zelja se obarva zeleno, modro, lahko celo rumenkasto, odvisno od stopnje bazičnosti. 2. *Uredite snovi, ki ste jim določali pH vrednost, od najbolj kisle do najbolj bazične.* Čistilo za odstranjevanje vodnega kamna, limonin sok, varekina, čistilo za odmaševanje odtokov, detergent za ročno pomivanje posode, tekoče milo, trdo milo, pecilni prašek, sladkor in kuhinjska snov (nevtralni). 3. *Ali bi lahko pri poskusu namesto indikatorja IZ barvil rdečega zelja še kak drug kislino-bazični indikator? Če da, katerega?* Lahko uporabimo univerzalni indikator (da natančne barvne spremembe v celotnem pH območju od rdeče za kislo do vijolične za bazično). Prilagoditev za delo z otroki: otroci papirčke namakajo v naprej pripravljene tekočine. ***POSKUS: KONCENTRACIJA RAZTOPIN IN NEVTRALIZACIJA*** POTEK DELA 1\. Pripravite 3 400 mL čaše in jih označite. V prvo čašo nalijte alkoholni kis do oznake 10 mL in nato dolijte vodo do oznake 100 mL, v drugo čašo nalijte alkoholni kis do oznake 15 mL in nato dolijte vodo do oznake 100 mL, v tretjo čašo pa nalijte alkoholni kis do oznake 20 mL in nato vodo do oznake 100 mL. 2\. V vse tri čaše dajte 1 mL indikatorja iz barvil rdečega zelja, ki ste ga pripravili pri drugem poskusu. 3\. Na pultu imate pripravljeno raztopino iz čistila za vodni kamen. Pripravljeno raztopino privzemite v pipeto in jo po kapljicah dodajajte v vodno raztopino alkoholnega kisa. 4\. Kapljice, raztopine čistila za odtoke, ki jih dodate v raztopino alkoholnega kisa štejte. 5\. Ko opazite, da se barva raztopine prične spreminjati, prenehajte z dodajanjem kapljic raztopine čistila za vodni kamen in zapišite število kapljic, ki ste jih dodali. 6\. Postopek ponovite za vse tri raztopine alkoholnega kisa, ki ste jih pripravili. 5\. Meritve, si sproti zapisujte v tabelo, zapišite tudi opažanja. sprememba univerzalnega indikatorja (pH 7: svetlo zelena) - mešamo kisline in baze se nevtralizira *1. Zakaj po dodatku določenega števila kapljic raztopine čistila za vodni kamen pride do spremembe barve* *indikatorja?* Raztopina čistila za odtoke je bazična, kar pomeni, da nevtralizira kislost raztopine alkoholnega kisa. Ko dodamo dovolj čistila, se pH vrednost raztopine dvigne in preide iz kislega območja (nižji pH) proti nevtralnemu ali celo bazičnemu okolju (višji pH). Indikator iz barvil rdečega zelja spremeni barvo, saj je njegova molekularna struktura in posledično barva odvisna od pH vrednosti raztopine: v kislem okolju ima indikator rdeč ali rožnat odtenek, ko pH naraste proti nevtralnemu območji postane indikator svetlo zelen, kar označuje barvni preskok. *2. Od česa je odvisno število kapljic raztopine vodnega kamne, ki smo jih morali dodati, da smo opazili* *barvni preskok?* Odvisno je od koncentracije alkoholnega kisa, saj večji delež alkoholnega kisa pomeni večjo količino kisline, ki jo je treba nevtralizirati, zato potrebujemo več kapljic čistila za bazično reakcijo. Odvisno je tudi od koncentracije bazične raztopine (čistilo za odtoke) -- če je raztopina bolj koncentrirana bo potrebno manj kapljic za nevtralizacijo kisline in obratno. **Vaja: Kaj vsebuje hrana** Hrana mora vsebovati različne snovi: ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine in vodo. OGLJIKOVI HIDRATI: - glavni vir energije za naše telo - spadajo v skupino organskih kisikovih spojin - zaužijemo s kruhom, rižem, krompirjem (navadno sestavljeni ogljikovi hidrati -- polisaharidi, ki jih naše telo ne more vsrkati, zato jih v procesu prebave razgradimo v manjše enote- monosaharidi, ki se v prebavilih vsrka v kri in jih kri prinese do celic, kjer se presnovijo v vodo in ogljikov dioksid, pri tem pa nastaja energijsko bogata snov, ki omogoča delovanje celic) - delimo jih na monosaharide (glukoza, fruktoza), disaharide (sestavljeni iz dveh monosaharidnih enot, ki sta povezani z etrsko (glikozidno) vezjo; npr. jedilni sladkor oz. saharoza, mlečni sladkor oz. laktoza) in polisaharide (sestavljeni iz velikega števila monosaharidnih enot; npr. škrob -- založna snov v rastlinah, celuloza -- oporna snov v rastlinah, glikogen -- založna snov v živalih) BELJAKOVINE: - spadajo v skupino organskih kisikovih spojin - beljakovine/proteine gradijo molekule aminokislin, ki so med seboj povezane s peptidno vezjo - v človeškem telesu gradijo nohte, kite, predstavljajo vezivni material, encime, hormone, transportne in obrambne proteine - svojo funkcijo v telesu lahko opravljajo le, če je njihova struktura v vseh pogledih pravilna - zvišana T in sprememba pH lahko strukturo beljakovin porušita (denaturacija, mnogokrat je ireverzibilen proces) MAŠČOBE: - v našem telesu predstavljajo rezervno snov - maščobe so kemijsko estri glicerola in višjih maščobnih kislin - maščobne kisline delimo na nasičene (v masteh) in nenasičene maščobne kisline (v oljih) VITAMINI: - vitamini so organske spojine, ki jih telo: 1. telo ne more sintetizirati oz. jih tvori v nezadostnih količinah in jih mora dobiti s hrano 2. če jih v organizmu primanjkuje ali pa jih je preveč pride do nastanka bolezni 3. so nujno potrebne za zdravje in razvoj organizma 4. ne spadajo med ogljikove hidrate, beljakovine ali lipide - glede na topnost jih razdelimo v 2 skupini: 1. v vodi topni vitamini, ki se izločajo z urinom (B vitamini, C vitamin) 2. v maščobah topni vitamini, ki se kopičijo v maščobnih celicah (vitamini A, D, E in K) ***POSKUS: DOKAZOVANJE ŠKROBA*** POTEK DELA ČE VSEBUJE ŠKROB TEMNO VIJOLIČNA BARVA 1\. V prvo epruveto odmerite 2 mL vodne raztopine škroba (temno modra), v drugo 2 mL vodne raztopine saharoze(rumena) in v tretjo 2 mL vode (rumena). 2\. V vsako epruveto dodajte 1o kapljic jodovice (vodna raztopina joda). 3\. Zapišite opažanja. - škrob: ogljikov hidrat, založna snov, ki se nahaja v semenih (seme potrebuje energijo za rast), založna snov za rastline (lahko imajo tudi v gomoljih, npr. krompir, sladek krompir), ljudje imamo glikogen, hrana s škrobom: kruh, krompir, testenine, sladkor v prahu 1. *Pojasnite, zakaj v epruveti z vodno raztopino škroba pride do spremembe barve?* V epruveti z vodno raztopino škroba pride do spremembe barve, ker jodovica reagira s škrobom. Molekule joda se vežejo na eno od sestavin škroba, kar povzroči temnomodro obarvanje. Ta reakcija specifična za škrob in služi kot njegova kvalitativna dokazna reakcija. 2. *Zakaj do enake spremembe barve ne pride v epruveti z vodno raztopino saharoze?* Ker saharoza nima spiralne strukture kot jo ima škrob. Jod se ne more vezati na linearne ali razvejane strukture sladkorjev, zato jodovica v prisotnosti saharoze ne spremeni barve. To pomeni, da je reakcija z jodovico specifična za polisaharide s spiralno strukturo, kot je škrob. 3. *Pojasnite uporabo epruvete z vodo* Epruveta z vodo služi kot kontrolni vzorec, saj z vodo preverimo kako se jodovica obnaša v odsotnosti škroba ali drugih snovi. Ker voda ne vsebuje škroba in saharoze, se jodovica v njej ne obarva, kar potrjuje, da je sprememba barve v drugih epruvetah posledica reakcije z določenimi snovmi, ne pa zaradi lastnosti jodovice same. ***POSKUS: DOKAZOVANJE GLUKOZE*** POTEK DELA 1\. V prvo epruveto odmerite 2 mL vodne raztopine glukoze (oranžna), v drugo 2 mL vodne raztopine saharoze (namizni sladkor; vijolična) in v tretjo 2 mL vode (modra). 2\. V vsako epruveto dodajte 1 mL Fehlingovega reagenta I in 1 mL Fehlingovega reagenta II. 3\. Epruveto pretresite, da postane raztopina bistra. 4\. Epruvete segrevajte na vodni kopeli tako, da epruvete postavite v 600 mL čašo z vročo vodo, ki jo po potrebi segrevate. 5\. Zapišite opažanja. - glikemični indeks: kako neka hrana dvigne raven sladkorja v krvi (banana ima visok glikemičen indeks), sprošča inzulin (znižuje raven sladkorja v krvi) - kjer je glukoza se obarva oranžno 1. *Katere vrste ogljikovih hidratov lahko dokazujemo s Fehlingovo reakcijo? Utemeljite.* S Fehlingovo reakcijo dokazujemo reducentne sladkorje, to so ogljikovi hidrati, ki imajo prosto aldehidno ali ketonsko skupino (primeri: monosaharidi -- glukoza, fruktoza; reducentni disaharidi: laktoza). Ti sladkorji lahko reducirajo Cu^2+^ ione v Fehlingovem reagentu (modra raztopina bakrovega (II) sulfata) v bakrov oksid (Cu~2~O), ki se izloči kot oranžno-rdeča oborina. 2. *V katerih epruvetah ste opazili spremembo? Odgovor utemeljite.* - Epruveta z glukozo: opazna sprememba, saj je glukoza reducentni sladkor (monosaharid) z aldehidno skupino, ki reducira Cu^2+^ ione v Cu~2~O~,~ kar povzroči nastanek oranžno-rdeče oborine. - Epruveta s saharozo: spremembe ni bilo opaziti, saj je saharoza nereducentni disaharid. - Epruveta z vodo: spremembe ni bilo opaziti, saj voda ne vsebuje reducentnih sladkorjev, zato ni reakcije in barva raztopine ostane modra. ***POSKUS: DOKAZOVANJE BELJAKOVIN*** POTEK DELA 1\. V prvo epruveto odmerite 2 mL jajčnega beljaka, v drugo 2 mL vodne raztopine želatine, v tretjo 2 mL vodne raztopine saharoze in v četrto 2 mL vode. 2\. V vsako epruveto dodajte 1 mL 10 % vodne raztopine natrijevega hidroksida ter rahlo stresajte. 3\. Nato dodajte še 3 kapljice 0,5 % vodne raztopine bakrovega(II) sulfata(VI). 4\. Zapišite opažanja. \- beljakovine: meso, soja, stročnice, fižol, leča, bob, jajca \- naravno smo vsejedci, saj imamo zobe \- BIURETSKA REAKCIJA: vijolično obarvanje, dokazujemo aminokisline (gradijo beljakovine), peptidno vez 1. *Kako imenujemo reakcijo, ki služi dokazu beljakovin?* Biuretska reakcija, ki temelji na interakciji med peptidnimi vezmi v beljakovinah in bakrovimi (II) ioni v bazičnem okolju, pri čemer nastane vijolična barva. *2. Katere od naštetih snovi bi lahko razlikovali z biuretsko reakcijo? Svoj odgovor utemeljite.* *a **Dipeptid in saharozo.*** dipeptid vsebuje peptidne vezi, zato bi z biuretsko reakcijo dal pozitiven rezultat (vijolična barva), saharoza nima peptidnih vezi, zato bi bil rezultat negativen (brez spremembe barv) *b **Encime in škrob.*** encimi so beljakovine z veliko peptidnih vezi, zato bo rezultat pozitiven (vijolična barva), škrob je polisaharid in ne vsebuje peptidnih vezi, zato bo rezultat negativen *c **Jajčni beljak in glukozo.*** jajčni beljak vsebuje veliko beljakovin, zato bo reakcija pozitivna (vijolična barva), glukoza je monosaharid brez peptidnih vezi, zato bo reakcija negativna *č Želatino in jajčni beljak.* želatina je sestavljena iz delno hidroliziranih beljakovin, zato vsebuje peptidne vezi in bo dala pozitiven rezultat, jajčni beljak bo prav tako dal pozitiven rezultat, saj je bogat z beljakovinami; ker biuretska reakcija ne razlikuje med različnimi beljakovinami, ju z njo ne moremo ločiti *d **Mleko in glicin.*** mleko vsebuje beljakovine, zato bo reakcija pozitivna, glicin je aminokislina in ne vsebuje dovolj peptidnih vezi za pozitiven rezultat z biuretsko reakcijo ***POSKUS: DOKAZOVANJE MAŠČOB*** - funkcije maščob v telesu: delujejo kot založna snov, termoregulacija, mehanska zaščita (pred mehanskimi udarci), določeni vitamini so topni samo v maščobi POTEK DELA 1\. V prvo epruveto dajte žličko mletih orehov in dodajte 5 mL 96 % alkohola etanola (izoliramo, z vodo ne moremo, ker niso topne v vodi, etanol- polaren in nepolaren). 2\. Epruveto zamašite z zamaškom in jo nekajkrat močno stresite, da se mleti orehi dobro pomešajo z alkoholom. 3\. Etanolno plast odlijte v drugo epruveto in bistremu filtratu po kapljicah dodajte 5 mL vode. 4\. Zapišite opažanja. - ko smo dodali vodo lahko opazimo, da je postalo motno nastala je emulzija (zmes polarne in nepolarne faze, v kateri je 1 izmed faz v 2 dispergirala v obliki majhnih kapljic, npr. majoneza je emulzija, mleko je naravna emulzija) 1. *Kaj so maščobe kemijsko?* Maščobe so kemijsko estri glicerola in maščobnih kislin. Gre za trigliceride, ki so nastali z reakcijo med glicerolom in tremi molekulami maščobnih kislin. Maščobe so lahko nasičene (brez dvojnih vezi med ogljikovimi atomi), nenasičene (z eno ali več dvojnimi vezmi). 2. *Kaj je emulzija?* Emulzija je zmes dveh tekočin, ki se med sabo ne mešata (npr. voda in olje), ena tekočina je razpršena v obliki majhnih kapljic znotraj druge tekočine. ***POSKUS: DOKAZOVANJE VITAMINA C*** POTEK DELA 1\. V prvo odmerite 2 mL limoninega soka, v drugo 2 mL vitaminskega napitka in v tretjo 2 mL vode. 2\. V vsako epruveto po kapljicah dodajajte do 10 kapljic jodovice. Epruvete po dodajanju vsake kapljice previdno stresajte. 3\. Zapišite opažanja. - znak za prisotnost vitamina C jodovica se razbarva - vitamin C: limona, granatno jabolko, kislo zelje - limonin sok: se razbarva - vitaminski napitek: prozorno - voda: rumeno *1. Katere snovi bi lahko ločevali z jodovico? Odgovor utemeljite.* *a Celuloza in škrob.* *b Vitamin C in beljakovine.* *c Glukoza in beljakovine.* *č Škrob in saharoza.* ***d Vitamin C in maščobe.*** jodovica je element, ki omogoča kvalitativno dokazovanje nekaterih snovi kot so škrob in antioksidanti (npr. vitamin C). vitamin C: jodovica se razbarva, saj vitamin C deluje kot reducent, ki reducira jod (I~2~) v jodidne ione. Jodovica na maščobe ne reagira, saj ne vsebujejo aktivnih skupin, ki bi sodelovale v redukcijskih reakcijah. *2. Vitamin C ali askorbinska kislina je antioksidant. Razložite trditev, v pomoč naj vam bo izvedena reakcija* *z jodovico.* Vitamin C deluje kot antioksidant, ker lahko oddaja elektrone in s tem reducira druge spojine. Pri reakciji z jodovico vitamin C reducira molekule joda v jodidne ione, pri čemer se jodovica razbarva. Vitamin C preprečuje oksidacijo drugih spojin, tako da sam reagira z oksidanti (npr. jodom), in ta lastnost je ključna za zaščito celic pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali in druge oksidativne snovi. **Vaja: S ČIM SE UMIVAMO** - mila pridobivamo pri reakciji umiljenja, v kateri sodelujeta bazična snov in maščobna kislina - pri reakciji gre za hidrolizo maščobe, pri kateri maščoba reagira z bazo - kemijsko gledano so mila natrijeve oz. kalijeve soli višjih maščobnih kislin - pri izdelavi mila lahko uporabimo bazo natrijev hidroksid (NaOH) -- končni produkt natrijevo milo, ki je trdo ali pa kalijev hidroksid (KOH) -- končni produkt kalijevo milo, ki je bolj tekoče oz. mazljivo - molekula mila ima polarno glavo (karboksilna skupina) in nepolarni rep (predstavlja ogljikovodikova veriga) zaradi polarnega in nepolarnega dela so mila topna v maščobah in v vodi (polarnih in nepolarnih snoveh) - na meji med vodo in maščobo vodi spremenijo lastnosti, da se voda in maščoba mešata, rečemo, da so mila površinsko aktivna sredstva - mila uporabljamo pri pranju tkanin in umivanju - pri umivanju se mila z nepolarnim delom povežejo z nepolarnimi delci maščob, polarni del pa je usmerjen proti vodi; nastale kapljice maščobe obdane z delci mila se porazdelijo v vodi, nastane emulzija maščobe v vodi, ki jo speremo s tkanine - delovanje mila najbolj učinkovito v mehki vodi, saj milo v trdi vodi tvori netopne soli, ki preprečujejo penjenje - problem pralnega učinka mil v trdi vodi se lahko rešuje z uporabo mehčalcev vode na vodovodnih ceveh ali pa z uporabo sintetičnih detergentov, ki pa imajo negativen vpliv na okolje ***POSKUS: SINTEZA NATRIJEVEGA MILA*** POTEK DELA 1\. V 250 mL čašo odmerite 20 mL koncentrirane raztopine natrijevega hidroksida (močna baza). 2\. Ob segrevanju v čašo postopno dodajte 30 mL rastlinskega olja in 10 mL 96 % etanola. 3\. Reakcijsko zmes med stalnim mešanjem previdno segrevajte na od 85 do 95 °C, da maščoba reagira in se zmes zgosti in strdi. Zmes segrevajte toliko časa, da se loči od sten čaše. Pri segrevanju pazite, da se zmes ne prismodi. 4\. Reakcijsko zmes ohladite. 5\. V čašo med ponovnim segrevanjem postopoma dodajajte 100 mL vroče vode, v kateri ste raztopili 20 gramov natrijevega klorida. spiramo ven natrijev hidroksid, ga nevtraliziramo 6\. Zmes pustite stati, da se milo zbere na površini slanice. Običajno dobite v tej fazi tri plasti: (1) penasto vrhnjo plast, (2) srednjo plast, ki je čisto milo in (3) umazano spodnjo plast mila, ki je temnejše barve. 7\. Reakcijsko zmes filtrirajte skozi gazo. 8\. Nastalega mila se ne dotikajte brez rokavic, saj vsebuje nezreagiran natrijev hidroksid. 9\. Milo lahko očistite primesi jedkega natrijevega hidroksida tako, da ga ponovno večkrat spirate s slano vodo. Milo še vedno reagira alkalno, kar se lahko prepričate tako, da v milnico sintetiziranega mila kanete 2 kapljici indikatorja fenolftaleina. dokaz, da je bazično 10.Zapišite opažanja. \- bazično milo s slano vodo nevtraliziramo \- molekula mila: polarna glava, nepolaren rep 1. *Kaj so mila?* So bazične snovi (izdelujemo z bazo), na penjenje vpliva trdota vode; olje težko speremo z vodo (voda polarna, olje ne). Mila so soli višjih maščobnih kislin, ki nastanejo pri reakciji maščob ali olj z močno bazo, kot je natrijev ali kalijev hidroksid (postopek imenuje saponifikacija). *2. Ob dodatku indikatorja fenolftaleina v milnico sintetiziranega mila, se indikator obarva značilno vijolično.* *Razložite. Bi lahko namesto fenolftaleina uporabili še kakšen drugi indikator?* Fenolftalein se obarva vijolično v alkalnem okolju (pH \> 8), kar pomeni, da milo še vsebuje ostanke nezreagiranega natrijevega hidroksida, ki povzroča alkalnost. Namesto fenolftaleina lahko uporabimo tudi druge pH indikatorje, kot je lakmusov papir (modro obarvanje v bazičnem okolju). 2. *Zakaj pripravljeno milo spiramo s slano vodo?* Da odstranimo ostanke natrijevega hidroksida, ki je jedek in lahko povzroči draženje kože ter da izboljšamo ločevanje mila od vode, saj sol zmanjša topnost mila v vodi in pospeši njegovo izločanje. 3. *Je pripravljeno milo primerno za uporabo na koži? Utemeljite svoj odgovor.* Ni primerno, saj vsebuje nezreagiran natrijev hidroksid, ki je jedek in lahko povzroči draženje ali poškodbe kože, poleg tega pa ima milo visoko alkalnost, ki lahko povzroči izsuševanje kože ali draženje. 4. *Opišite delovanje mil.* Molekule mila imajo polarni del (glavo), ki se veže z vodo in nepolarni del (rep), ki se veže na maščobe. Milo obdaja maščobne kapljice in jih razgradi v manjše emulzije, ki jih nato voda odplakne. S tem omogoča odstranjevanje nečistoč z maščob in površin. 5. *Kakšen je pH vodnih raztopin mil?* pH vodnih raztopin mil je alkalen (med 8 in 10), saj vsebuje ostanke baz ali alkalne soli. 6. *Kakšna je razlika med milom in detergentom? Zakaj so sintetični detergenti primernejši za pranje?* Mila so naravne spojine izdelane iz maščobnih kislin in baz in so manj učinkovita v trdi vodi. Detergenti so sintetične spojine, ki so zasnovane tako, da se ne vežejo na kalcij in magnezij v trdi vodi. Detergenti so primernejši za pranje: - delujejo učinkoviteje v trdi vodi (ne tvorijo netopnih usedlin) - boljši čistilni učinek zaradi specifičnih kemičnih lastnosti - prilagojeni so za različne temperature in vrste madežev ***POSKUS: NEVARNE SNOVI LAHKO NASTANEJO IZ ČISTIL*** POTEK DELA 1\. Poskus izvajajte v digestoriju. V 250 mL merilni valj nalijte 25 mL varikine in nato previdno dodajte 25 mL čistila za odstranjevanje vodnega kamna (KISLO, ne smemo mešati ker nastaja klor, ki je strupen, ob mešanju se speni). 2\. Zapišite opažanja 3\. V drug 250 mL merilni valj nalijte 25 mL varikine (BAZIČNA SNOV) in nato previdno dodajte 25 mL 18 % vodne raztopine klorovodikove kisline. 4\. Zapišite opažanja. *1. Kaj vsebuje varikina in čistilo za odstranjevanje vodnega kamna? Preberite deklaracijo.* Varekina vsebuje natrijev hipoklorit (NaOCl) kot glavno aktivno snov, ki deluje kot oksidant in belilo. Čistilo za odstranjevanje vodnega kamna vsebuje organske ali anorganske kisline (npr. citronska kislina, ocetna kislina ali klorovodikova kislina), ki raztapljajo kalcijeve karbonate in apnenec. *2. Kaj ste opazili, ko ste v raztopino varikine dodali čistilo za odstranjevanje vodnega kamna?* Ob dodajanju kislega čistila k varekini je nastala pena in plini zaradi kemijske reakcije. Pri reakciji je nastal klorov plin, ki je rumenkasto-zelenkast plin in ima močen, dražeč vonj. Plin je toksičen in lahko povzroča draženje oči, kože in dihalnih poti. *3. Kaj ste opazili, ko ste v raztopino varikine namesto čistila za odstranjevanje vodnega kamna dodali 25 mL* *18 % vodne raztopine klorovodikove kisline? Svoja opažanja utemeljite.* Pri dodajanju klorovodikove kisline varekini je prav tako nastal klorov plin, ki ima močan dražeč vonj. Klorova kislina močno reagira z natrijevim hipokloritom (aktivno sestavino varekine), kar sprošča klorov plin. *4. Obrazložite, zakaj je mešanje teh dveh čistil nevarno?* Ker se pri mešanju varekine in kislin (HCl ali čistilo za odstranjevanje vodnega kamna) sprošča strupen klorov plin, ki je toksičen za dihala in lahko povzroči zadušitev, prav tako pa je dražeč za oči, kožo in sluznico. Reakcija lahko poteka burno in lahko pride do močne eksplozije ali pa razlitja, kar povečuje tveganje za poškodbe. Poleg tega pa neposreden stik s koncentriranimi reagenti lahko povzroči kemične opekline. Slika, ki vsebuje besede besedilo, posnetek zaslona, pisava, številka Opis je samodejno ustvarjen