Avtorske Pravice in Patenti (Test Šet Obnova) PDF

TEST ŠET OBNOVA 1. Avtorske pravice Posebne pravice, ki pripadajo avtorju, poznamo intelektualno lastnino (knjige, seminarske naloge …). Avtorske pravice omejujejo uporabo avt. Dela brez njegovega soglasja. Avtor ima izključno pravico upravljanja z njimi, pravimo jim monopolne. Kot avtorska del...

TEST ŠET OBNOVA 1. Avtorske pravice Posebne pravice, ki pripadajo avtorju, poznamo intelektualno lastnino (knjige, seminarske naloge …). Avtorske pravice omejujejo uporabo avt. Dela brez njegovega soglasja. Avtor ima izključno pravico upravljanja z njimi, pravimo jim monopolne. Kot avtorska dela niso varovane ideje, načela in odkritja, uradna besedila s področja zakonodaje, upravnega in sodnega postopka in ljudske književne in umetniške stvaritve. Ureja jih Zakon o avtorskih pravicah in sorodnih pravicah (ZASP-UPBB). Avtorska pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju dela zagotavljajo uresničevanje materialnih in moralnih interesov. Moralne avtorske pravice so neodtujljive in neprenosljive. Govorimo o pravici prve objave, pravici do priznanja avtorstva, pravici do spoštovanja dela in pravici do skesanja. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjsko upravičenje avtorja v povezavi z njegovim delo. Avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje izkoriščanje svojega dela. Izpolnjenih mora biti 5 temeljnih pogojev, da lahko neko delo kvalificiramo kot avtorsko: Individualnost, Intelektualnost, delo je rezultat človeka in ne živali ali narave ali stroja, književnost je treba razložiti na široko, delo mora biti zaznavno za človeške čute. Avtorska pravica traja do njegove smrti in 70 let po njej. Avtorska dela na internetu ne uživajo nič manjšega pravnega varstva kot sicer. Spletnih povezav do avtorskih del ni mogoče šteti za njihovo uporabo zato za objavo spletne povezave do določenega avtor. dela ni potrebno pridobiti dovoljenja. 1.1 Patenti Patent varuje nove tehnične rešitve tehničnih problemov, ki prej niso bili zadovoljivo rešeni. Je zakonsko zaščitena in izključna pravico gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, običajno je to za 20 let. Te pravice so dodeljene prosilcem v zameno za razkritje njihovih izumov. Po tem ko država nekomu dodeli patent ne sme nobena druga oseba izdelovati, uporabljati, izražati, uvažati potrjenega izuma v tej državi brez dovoljenja imetnika patenta. Patent se lahko dobi za izum, ki izpolnjuje naslednje tri pogoje: Novost, inventivnost, industrijska uporabnost. Izum je pogosto definiran kot tehnična rešitev. Prijavitelj je lahko vsaka fizična oseba, ki je razrešila neki tehnični problem in nato postala izumitelj ali njen zastopnik oz. pravna oseba pri kateri je izumitelj redno ali pogodbeno zaposlen ali pa je odstopil pravico do izuma oz. zastopnik te pravne osebe. Patentski patent je opredeljen kot patent na kakršenkoli računalniško izvajanje v obliki rač. prog. Prednosti so zaščita investicije, javno razkritje, ekonomska korist. Slabosti so programska oprema, ovira raziskave in razvoj, strošek in izguba sredstev za raziskave in razvoj, visoki odvetniški stroški, avtorske pravice, trivialni patenti  (Pregledovanje patentov je prepočasno(3 leta in več)), omejeno trajanje patentov, patentni troli. Blagovna znamka ja pravico do industrijske lastnine s katero je zavarovan kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki jih je mogoče razlikovati in ki primorejo k razlikovanju blaga med kupci. Licenca pomeni da nekomu damo pravico do uporabe. V tem so podejevalec licence, prejemnik/kupec licence, predmet licenciranja. Pravila uporabe in možnosti njene uporabe zakon o intelektualni lastnini. Licenca določa pravico za uporabo, ta pa so lahko vezana na neko območje, možnosti nadgradnje in posodobitve, prenos itd. Licenco je mogoče pridobiti za različno obdobje in je lahko vezana na neko državo. Licenčna prog. Oprema je zaptrokodna oprema nad katero ima avtor izključno pravico. Obstajajo plačljiva prog. oprema, brezplačna prog. oprema, prostoprogramsko opremo ali prosto programje, preizkusna prog. oprema. Odprtokodna prog. oprema Prednosti: Spodbuja razvoj novih in izbolševanje zdajšnjih rešitev, zmožnost ogleda izvorne kde in njeno spreminjanje, izognemo se lahko enemu izvajalcu oz. ponudniku, fleksibilnost oz. svoboda prog. opr., brezplačno, bolj varno. Slabosti: Nekateri izdelki nikoli niso popolnoma končani, uporabniški vmesnik je pogosto neprijazen, ni nunjo da je odprt OS, ni nujno da je na voljo strokovna pomoč razvijalcev ali pa je ta slabše odzivna, razvejanje razvoja. Licence pod katerimi je na voljo odprta koda, se med seboj razlikuje, med napogostejšimi so: BSD, GPL, LGIL, MPL. Izbira programske opreme Kaj moramo upoštevati: potrebe in želje uporabnikov, analizo potreb v podjetju, raziskovanje, nasvete in pomoč v strežniških strokovnjakov, zmožnost prilagajanja rešitve, integracija rešitve, izobraževanje skrbnikov ter zaposlenih, cena nakupa, ceno vzdrževanja, pomoč in podpora Računalniško piratstvo Za računalniško piratstvo se šteje vsaka oblika zlorabe avtorskega pravno zaščitenega dela. Poleg nezakonitega kopiranja in razširjanja takih vsebin je kaznivo tudi posredovanje nezakonito prekopiranih vsebin. BSA, organizacija ki združuje vodilne proizvajalce prog. opreme in katere je namen nižanje stopnje piratstva ter slovenska policija računalniško piratstvo delita v pet pojavnih kategorij. Tako ločijo: Ponarejanje, neavtorizirane reproduciranje računalniških programov, pogosto gre za nezakonite kopije, nalaganje na dik, dajanje v najem oz. posojilo računalniških programov, mehko piratstvo, ponarejanje … Zaupnost Zagotavljanje zaupnosti pomeni zaščito občutljivih informacij pred nepooblaščenim razkritjem ali proti pravim prestrezanjem. Neohranjenost oz celovitost v sklopu pojma info. Vrednosti pomeni, da podatki ne smejo biti ustvarjeni, spremenjenji ali uničeni brez pooblastila. Razpoložljivost: koncept razpoložljivosti, da so vse dobrine informacijskega sistema v stanju zadovoljivega delovanja in na voljo uporabnikom vedno, ko jih ti potrebujejo. Informacijska varnost pomeni vastvo podatkov in informacijskih sistemov pred: nezakonitim dosptopom, uporabo, razkritjem, ločitvijo, spremembo ali uničenjem. Informacijski sistem je sestavljen iz treh glavnih delov: strojne opreme, programske opreme, standardov informacijsko varnostne industrije. Informacijska zasebnost je kombinacija zasebnosti osebnih podatkov in zasebnostih podatkov in zasebnosti osebnega komuniciranja. Kaj so osebni podatki Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, pri čemer biti posameznik določena ali določljiva fizična oseba. Kaj so osebni podatki Skozi čas se podatki o nas in naših aktivnostih vse bolj informatizirajo, podatki o nas se beležijo v različnih javnih in zasebnih evidencah npr. : javni registri, zdravstvene kartoteke, socialna omrežja, varnostno- nadzorne kamere v trgovinah … Kaj lahko sami naredimo? Zaradi narave interneta je za varovanje lastnih pravic naprej odgovoren uporabnik sam. uporabnikom interneta so danes na voljo različne tehnološke rešitve varnosti med katere spadajo: požarne stene, prog. oprema z e-pošto, prog. opr. Za anonimno brskanje po spletu, šifriranje, digitalni podpis / certifikat, posodabljanje OS, antivirus… Uporabniki bi se morali vedno držati naslednjih napotkov: ne zaupati e-pošti, ne pošiljajte osebnih podatkov, zaklepajte računalnik, odjavljajte se iz spletnih storitev, če so naše morate prijaviti z geslom, ker nekaj preberete na Internetu, to ne pomeni, da je to vedno res, kadar sodelujete pri različnih nagradnih igrah… ZAŠČITA OS- vrste okužb računalnika Osnovno zaščito računalnika spremljajo sestavljajo tri ključne komponente: aktiviran požarni zid, antivirus, redno posodabljanje OS in aplikacij. Črv Sposoben se je sam razmnoževati. Ne potrebuje gostitelja, ki bi mu omogočil širjenje. Njegova naloga je da se čim bolj razmnoži. Napada podatke v datotekah, gesla in številke bančnih kartic. Virus Programska koda ki je sposobna razmnoževati brez vednosti uporabnika. Začne brisati podatke, izpisuje sporočila. Trojanski konj Je zlonameren program, ki navadno povzroči večjo škodo na računalniku. Gre za programje ki se uporabniku predstavi kot del OS v resnici pa v ozadju izvajajo prikrite operacije. Bomba Je program, ki čaka v računalniku dokler se ne izpolnijo določeni pogoji ob določeni uri se računalnik npr. ustavi, določenega de se ba zaslonu izpiše obvestilo ali se izbrišejo podatki ipd. Zajček Takoj, ko zajček pride na računalnik, se začne množiti in iskati nove računalnike, da jih okuži. S tem zaseda pomnilnik, ki postane pretesen za druga opravila, obremenjuje trdi disk, ki zapisuje nove in nove podatke, procesor ki razmnožuje program in tako naprej dokler čisto ne onemogoči računalnika. Izsiljevalska koda Je vrsta škodljivega programja, ki je bila nameščena brez vednosti uporabnika. Ob aktivaciji uporabnik prejme izsiljevalsko zahtevo po odkupnini, ki naj bi jo plačal za vnovičen dostop do zasebnih podatkov. SPAM V spam uvrščamo vsako sporočilo, ki je poslano večjemu številu naslovnikov z namenom usiljevanja določene vsebine, ne da bi prejemniki izrazili željo za prejemanje. Potegavščine So sporočila, ki namerno širijo neresnice, svarijo uporabnike pred namišljenimi nevarnostmi ali jim obljubljajo nagrade, če bodo sporočilo posredovali naprej. Zaščita Preventiva, aktiviranje požarnega zidu, antivirus, posodabljanje OS. ZAGOTAVLJANJE NEPREKINJENEGA POSLOVANJA Polsovni informacijski sistemi so v današnjem času postali temelj na katerih sloni in deluje celotno poslovanje ter delovanje večine poslovnih procesov. Za nemoteno poslovanje s najnevarnejši zastoji, ki so nepredvidljivi in uničujoči. Med nje štejemo: izpade storitev, nedosegljivost podatkov, izpade celotnih lokacij ali podatkovnih centrov. Do zastojev lahko pride iz mnogih različnih razlogov npr: napake na strojni ali programski opremi, prekinitve omrežnih storitev, izpad elektrike, neprevilno delovanje hladilnega sistema, naravne katastrofe … Po nastopu nepričakovanega uničujočega dogodka se mora v najkrajšem času zagotoviti normalno delovanje. Prepoznavnost in obvladovanje tveganj Tveganje je možnost nastanka dogodka, ki negativno vpliva na delovanje organizacije. Za obstoj tveganja sta potrebna dva pogoja: P-verjetnost za nastop nekega pojava, I-vpliv tega pojava. E = P*I (račun tveganja) Tveganje samo po sebi ne prinaša škode. Na tej ugotovitvi sloni metoda obvladovanja tveganj angl. RISK MANAGMENT. Tveganje lahko obravnavamo z vidikom: priložnosti, negotovosti in nevarnosti Upravljanje neprekinjenega poslovanja Je zelo širok pojem, ki zajema: načrte, postopke/vire, dejavnosti za zagotovitev upravljanja neprekinjenega poslovanja ob primeru izpada, hkrati zagotoviti hitro povrnitev poslovanja. Načrt pomaga v primeru krizne situacije ali katastrofe zadovoljivo hitro obnoviti kritične poslovne procese Analiza Ta faza sestoji predvsem iz: analize vplivov na poslovanje, ocene groženj in tveganj Kritične aktivnosti so tiste, katerih prekinitev se smatra kot nespremenljiva in sicer ali iz poslovnega vidika ali zaradi zakonodajnih zahtev. Vsaki kritični funkciji se doda vrednosti dveh ključnih kazalnika: ciljna točka RPO (določa časovno količino podatkov, ki jih organizacija izgubi) in ciljni čas okrevanja RTO (najdaljše trajanje izpada informacijske storitve ki ga organizaija lahko dopusti). V okviru ocene groženj in tveganj organizacija oceni kritičnost posameznikovega tveganja in določi njegovo sprejemljivost. Določi se na: se tveganja izogiba, bo tveganje zmanjšala, bo tveganje prenesla, bo tveganje prejela. Priprava rešitve V tej fazi se išče stroškovno najoptimalnejšo rešitev za zagotovitev neprekinjenosti poslovanja oz. obnovo po katastrofi, ki sledi ključnima kazalnikoma (RPO, RTO). Vpeljava rešitve Faza vpeljave vključuje spremembe politik in procedure. Testiranje in potrditev Namen testiranja je doseganje organizacijske potrditve, da rešitev zadostuje vsem zahtevam v zvezi z obnovo poslovanja. Vzdrževanje Redno vzdrževanje načrta sestoji iz treh periodičnih aktivnosti: Potrditev informacij v načrt, testiranje in potrditev tehničnih rešitev, testiranje in potrditev organizacijskih postopkov obnove poslovanja. Tehnični ukrepi za zagotovitev neprekinjenega poslovanja Posodabljanje OS, Upravljanje z aplikativno prog. opremo, varnostno shranjevanje Vrste varnostnega kopiranja Izvedete lahko 5 različnih tipov izdelave varnostnih kopij. Razlika je v podrobnosti ali se uporablja arhivski bit za določitev katere datoteke se morajo kopirati in ali spremeniti status arhivskega bita, ko se backup izvrši. Popolni backup Osnovni tip izdelave varnostnih kopij. Ustvari kopijo izvornih podatkov. Prednosti: najenostavnejša izvedba v primerjavi z ostalimi vrstami izdelave varnostnih kopij, najhitrejša povrnitev podatkov v primeru katastrofe, lažje upravljanje s shrambo podatkov. Slabosti: časovno potratno, upočasni pretok znotraj omrežja, potrebujemo veliko prostora za redno shranjevanje, varnost. Copy backup Je podobno kot normalna izdelava varnostnih kopij s to razliko da se arhivski bit ne postavi na nič. Takšna izdelava običajno ni vključena v redno planirano izdelavo kopij. Uporabite ga takrat ko potrebujete enkratno, izredno kopijo podatkov. Dnevne varnostne kopije Izdelava varnostnih kopij vključuje samo tiste datoteke, ki so bile spremenjene na isti dan kot je bila narejena varnostna kopija. Dnevna izdelava varnostnih kopij ne postavi arhivskega bita na nič, uporablja se redko. Inkrementalni backup Kot sonovo izdelamo popolni backup Prednosti: hitrejša kakor normalna izdelava kopij, razbremenitev omrežja, potrebujemo manj prostora za shranjevanje arhivskih kopij. Slabosti: potrebujemo več časa da podatke povrnemo, če manjka ena inkrementalna kopija je nemogoče izvesti popolno povrnitev podatkov Diferencialni backup Je vmesna rešitev med popolnim in inkrementalnim varnostnik backupum. Začetna točka je popolna varnostna kopija. Diferencialna kopija vsebuje tiste datoteke, ki so bile spremenjene od zadnje izdelave popolne varnostne kopije. Arhivski bit postavi na 0. Vrste varnostnega kopiranja Sintetični full backup, večnoinkrementalni backup, medij za shranjevanje, podatkovne shrambe, trakovi in tračne enote, zunanji trdi disk, RAID. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU Računalništvo v oblaku oz. oblačne storitve je koncept računalništva pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta. Prednosti: informacijske storitve naročamo, ne zahteva dodatne strojne opreme, potrebujemo le internet Slabosti: Podatki niso dostopni v fizični obliki takoj, v primeru izpada je kopija nedosegljiva, hitrost prenosa kopije je odvisna od hitrosti interneta. Podvajanje opreme Redundanca pomeni podvajanje kritičnih komponent sistema z namenom preprečevanja nedelovanja sistema. Poznamo več oblik redundance z namenom obvladanjem različnih tveganj: Rezervna / sekundarna lokacija, vroča lokacija(vse je pripravljeno za takojšne delovanje), hladna lokacija(nič še ni pripravljeno, prazen prostor), topla lokacija(mešanica med toplo in mrzlo). Kontrole okolja Strojna oprema je občutljiva na različne vplive okolja: Izpad elektrike, visoka temperatura in vlažnost, požar, poplava oz. izliv vode, (NE)namerne poškodbe, fizični pristop nepooblaščenim osebam. I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET I HATE ŠET