IZHODIŠČA IN TEMELJNI KONCEPTI PRAVA (VARSTVA) OKOLJA PDF

IZHODIŠČA IN TEMELJNI KONCEPTI PRAVA (VARSTVA) OKOLJA Vaje 1 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Kaj je pravo okolja? Kaj je pravo okolja? Pravo okolja ureja posege v okolje – tj. rabo in onesnaževanje okolja. Zakaj pravo okolja? - regulacija posegov v okolje - varstvo okolja Torej: omogočanje posegov v okolje in hkrati varstvo okolja pred uničevanjem. Kaj je okolje? Kaj je okolje? 3. Člen ZVO-2: „Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.“ Deli okolja: mineralne surovine, tla, voda, zrak, živalske in rastlinske vrste + zemljišča (prostor) in gozdovi Kakšno je stanje okolja? Mineralne surovine (energija)? Tla? Voda? Zrak? Biodiverziteta? Zemljišča (prostor)? Gozdovi? Primer 2 Preberite spodnje besedilo in na osnovi prikazanih podatkov o devetih planetarnih omejitvah (ang. planetary boundaries) razmišljajte o stanju okolja. Ali se strinjate s trditvijo, da so posegi v okolje, tj. raba in onesnaževanje, prekomerni? Kakšen vpliv ima preseganje planetarnih omejitev na naše zdravje in kakovost življenja? Pojasni na primeru. Kakšno je stanje okolja? Planetarne omejitve določajo meje, znotraj katerih lahko človeštvo deluje, ne da bi ogrozilo stabilnost Zemljinih ekosistemov. Koncept, ki ga je leta 2009 predstavil Rockström s sodelavci, opredeljuje devet ključnih procesov, ki so ključni za varno delovanje našega planeta. Zakaj je okolje v tako slabem stanju? Zakaj je okolje v tako slabem stanju? Posegi v okolje (raba in onesnaževanje) so pretirani in imajo negativen vpliv na zdravje in kakovost življenja Cilj? Doseči zmernost Primer 3 Kaj je namen (prava) varstva okolja in kateri so njegovi cilji? V skladu s katerimi temeljnimi načeli se varstvo okolja uresničuje? Namen in cilji prava varstva okolja 4. Člen ZVO-2 „(1) Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za zdravje, počutje in kakovost življenja ljudi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.“ Namen in cilji prava varstva okolja 4. Člen ZVO-2 „(2) Cilji varstva okolja so zlasti: 1. preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja; 2. ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja; 3. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prehod v podnebno nevtralnost; 4. zagotavljanje odpornosti na podnebne spremembe; 5. varovanje in trajnostna raba naravnih virov ter 6. ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnega ravnovesja in naravnih vrednot, odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti.“ Temeljna načela? Načelo trajnostnega razvoja (5. člen) Načelo krožnega gospodarstva (6. člen) Načelo celovitosti (7. člen) Načelo sodelovanja (8. člen) Načelo preventive (9. člen) Načelo previdnosti (10. člen) Načelo odgovornosti povzročitelja (11. člen) Temeljna načela? Načelo plačila za obremenjevanje (12. člen) Načelo subsidiarnega ukrepanja (13. člen) Načelo spodbujanja (14. člen) Načelo javnosti (15. člen) Načelo dopustnosti posegov v okolje (16. člen) Načelo ekološke funkcije lastnine (17. člen) Primer 4 Na katero od nasprotujočih si kulturnih (družbenih) paradigem, ki jih je v teoriji mogoče uvrstiti med vzroke »uničenja« okolja ali pa med njegove rešitve, se nanašajo spodnji izseki? Kratko pojasnite oziroma utemeljite. Antropocentrizem in ekocentrizem Antropocentrizem prepričanje, da je človek gospodar narave in da zato lahko živali, rastline in neživi svet brezobzirno izkorišča in uničuje. Ekocentrizem prepričanje, po katerem je človek del narave in je zato dolžan z živalmi, rastlinami in neživim svetom spoštljivo ravnati in ga le zmerno obremenjevati. (a) „Ne vidim nobene razlike med strojem, ki ga izdela človek, in različnimi telesi, ki jih ustvari narava sama.“ (b) „Svoje otroke boste morali učiti, da je pod njihovimi nogami pepel naših dedov. Da bi spoštovali zemljo, jim boste rekli, da je zemlja polna življenja naših prednikov. Svoje otroke boste morali učiti tako, kot mi učimo naše – da je zemlja naša mati. Kar zadene zemljo, se zgodi tudi njenim otrokom. Če človek pljuva na zemljo, pljuva na samega sebe. Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada zemlji.“ (c) „Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!“ (d) „Planeta nismo nasledili od svojih staršev, ampak smo si ga izposodili od svojih otrok.“ Primer 5 Na podlagi spodnjega besedila pojasnite pojem trajnostnega razvoja. Katere so njegove tri razsežnosti? Odgovor kratko utemeljite. Kako uresničiti trajnostni razvoj? Model „obročnega krofa“ (ang. doughnut model)? Vir: Vancouver Economic Commission. 2022. 21st Century Economiscs: Doughnut Economics. Primer 6 Na katero od treh razsežnosti trajnostnega razvoja se nanašajo posamezni cilji (»SDGs«)? Primer 7 Pojasnite, kakšno vlogo pri uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja odigravata država in pravo. Ali je v zvezi s tem še točna trditev, da je pravo usmerjeno v varstvo okolja, tj. omejevanje posegov v okolje? Vloga prava (varstva) okolja? Ciljno vodenje države (policy-making) in ustrezen pravni okvir (law-making) Cilji države in prava? 1. Omejevanje (varstvo okolja) 2. Spodbujanje „drugačnega“ – trajnostnega – razvoja - zelenega gospodarstva - vključujoče družbe TEMELJNA NAČELA REGULACIJE VARSTVA OKOLJA Vaje 2 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Primer 1 Elektrarna A je na Agencijo RS za okolje, ki kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor opravlja naloge s področja varstva okolja, naslovila vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrne elektrarne s 47 vetrnicami s premerom rotorja 50 m, višino stebra 50 m in maksimalno močjo 0,85 MW na območju B. Območje načrtovane vetrne elektrarne je sestavni del širšega geografskega območja C, čez katerega potekajo preletni zračni koridorji velikih ujed. Širše geografsko območje C je zaradi svojih naravnih danosti postalo eno izmed območij ekološkega omrežja Natura 2000, območje B pa je bilo iz opredelitve posebnega območja varstva v zadnjem trenutku izključeno. Agencija RS za okolje je zaradi prekomernega vpliva na območje Natura 2000 zavrnila soglasje za gradnjo vseh 6 vetrnih turbin, ki se geografsko nahajajo neposredno v varovanem območju Natura 2000, in 4, ki se nahajajo na območju neposrednega vpliva Natura 2000, in sicer zaradi možnih negativnih vplivov na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe. Za ostalih 33 vetrnih turbin je okoljevarstveno soglasje izdala. Zoper okoljevarstveno soglasje je tožbo na Upravno sodišče RS vložilo Društvo B, ki je imelo v postopku presoje vplivov vetrne elektrarne na okolje položaj stranskega udeleženca. V obširni tožbi je pojasnjevalo, zakaj izvedena presoja vplivov na naravo v zadevi ni bila ustrezna, in sicer v prvi vrsti zato, ker organ ni upošteval t. i. previdnostnega načela. Pri tem se je sklicevalo tudi na ornitološke študije o ogroženosti velikih ujed po postavitvi vetrne elektrarne, med drugim o nesprejemljivo velikem vplivu posega na planinskega orla. Elektrarna A v odgovoru poudarja, da tudi če bi bila presoja posledic za območje negativna, Habitatna direktiva omogoča dopustitev projekta, če je ta potreben iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa. Slovenija je namreč morala do leta 2020 povečati rabo obnovljivih virov energije iz trenutnih 16 % končne energije na 25 %, pri čemer je eden od tovrstnih virov prav vetrna energija. Dodaja še, da se lokacija vetrne elektrarne nahaja v teritoriju enega para planinskih orlov, tako da sicer obstaja verjetnost trka in s tem možnost zmanjšanja nacionalne populacije, vendar pa je zaledje, ki lahko nadomesti morebitno izgubo, široko, pri čemer obstaja tudi verjetnost, da par območje zaradi vznemirjanja zapusti. Primer 1 (a) V skladu s katerimi temeljnimi načeli se uresničuje varstvo okolja? Temeljna načela? Načelo trajnostnega razvoja (5. člen) Načelo krožnega gospodarstva (6. člen) Načelo celovitosti (7. člen) Načelo sodelovanja (8. člen) Načelo preventive (9. člen) Načelo previdnosti (10. člen) Načelo odgovornosti povzročitelja (11. člen) Temeljna načela? Načelo plačila za obremenjevanje (12. člen) Načelo subsidiarnega ukrepanja (13. člen) Načelo spodbujanja (14. člen) Načelo javnosti (15. člen) Načelo dopustnosti posegov v okolje (16. člen) Načelo ekološke funkcije lastnine (17. člen) Primer 1 (b) Kaj je vsebina previdnostnega načela in na kakšen način bi ga bilo mogoče presojati v konkretnem primeru? Načelo previdnosti (10. člen ZVO-2) (1) Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in proizvodov ali izvedba drugih posegov v okolje je dopustna le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi. (2) Če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlog potrebnih ukrepov. Pogodba o Evropski Uniji – člen 191 1. Okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev: - ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja; - varovanju človekovega zdravja; - skrbni in preudarni rabi naravnih virov; - spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam. 2. Cilj okoljske politike Unije je doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije. Politika temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve. […] Zakon o ohranjanju narave (ZON) – 101.e člen (1) V postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo je treba ugotoviti in ustrezno presoditi vplive oziroma posledice teh posegov v naravo glede na varstvene cilje posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja. […] (3) Ministrstvo, pristojno za okolje, sprejema odločitve v postopku presoje vplivov na okolje na podlagi mnenj organizacije, pristojne za ohranjanje narave. […] (5) Ocena sprejemljivosti posega v naravo je ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območij iz prvega odstavka tega člena, njihovo celovitost in povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi. […] (7) Če je poseg v naravo neugodno ocenjen, ministrstvo, pristojno za okolje, zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja. Habitatna direktiva (EU) – 6. člen […] 2. Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive. 3. Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti. Primer 1 (c) Katera stranka nosi dokazno breme glede dokazovanja, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja ali pa da lahko pride do pomembnega škodljivega vpliva? Sodba in sklep I U 1809/2010 z dne 3. 3. 2011 „Tako opredeljeno previdnostno načelo je v Pravilniku podrobneje razdelano v 3. členu, ki v 1. odstavku določa večstopenjski postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo, v 2. odstavku pa, da se to načelo v postopku presoje sprejemljivosti uporablja v vseh stopnjah presoje tako, da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi. Šteje se, da je dvom izkazan, če odločitve v posameznih stopnjah presoje ni možno sprejeti na objektivni in z dokazi podprti ugotovitvi, v skladu z določbami tega pravilnika. Ker mora organ v primeru dvoma odločiti v korist narave, pomeni, da je investitor tisti, ki mora za izdajo pozitivne odločbe dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja.“ Načelo previdnosti Če ob uvajanju novih tehnologij, proizvodnih postopkov in proizvodov ali izvedbi drugih posegov v okolje obstaja tveganje, da bodo povzročili škodljive učinke na okolje ali zdravje ljudi, pa ni zanesljivo, ali bo prišlo do negativnih učinkov ali ne, mora tisti, ki želi te uvesti ali izvesti, dokazati, da ne bo prišlo do škodljivih učinkov. Če tega ne uspe dokazati, uvedba novih tehnologij ali izdelkov ni dopustna. Uporablja se zlasti pri ravnanju s kemikalijami (tudi z odpadki in GSO). Primer 1 (d) Kako bi odločili kot sodnik? USTAVA IN OKOLJE Vaje 3 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Primer 1 Kateri so trije ključni ustavnopravni instituti prava varstva okolja v Ustavi RS? 3 ključni ustavnopravni instituti 1. Ekološka funkcija lastnine – 67. člen 2. Skrb za zdravo življenjsko okolje kot naloga države – drugi odstavek 72. člena 3. Pravica do zdravega življenjskega okolja – prvi odstavek 72. člena Primer 2 Kako razumete besedno zvezo »ekološka funkcija lastnine«? Primer 3 Zakon o gozdovih (ZG) določa, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi. Primer 3 (a) Kateri člen Ustave predstavlja pravno podlago za takšno zakonsko določbo? 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon določa način in pogoje dedovanja. Primer 3 (b) Ali je pooblastilo iz navedenega člena Ustave neomejeno? Odločba U-I-40/06-10 z dne 11. 10. 2006 „Pooblastilo iz 67. člena Ustave ima mejo. Če jo zakonodajalec prestopi, ne gre več za določitev načina uživanja lastnine, temveč gre za poseg v pravico do zasebne lastnine.“ Primer 3 (c) Pritožnica v postopku pred Ustavnim sodiščem navaja, da zakonska določba, ki daje vsakomur pravico lova v tujem gozdu, pomeni (prekomeren) poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ali se strinjate s takšno navedbo? Utemeljite. Odločba U-I-40/06-10 z dne 11. 10. 2006 „Pooblastilo iz 67. člena Ustave ima mejo. Če jo zakonodajalec prestopi, ne gre več za določitev načina uživanja lastnine, temveč gre za poseg v pravico do zasebne lastnine. Kje je ta meja, je odvisno ne le od narave stvari, ki je predmet lastnine, temveč tudi od tega, kakšne obveznosti je zakonodajalec naložil lastniku v okviru določitve načina uživanja lastnine. Zato je treba omejitve lastnike pravice, potrebne za dosego gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, presojati glede na konkretne okoliščine. Glede na navedeno je moralo Ustavno sodišče presoditi, ali je obveznost, lastnikov gozdov, da dopustijo lov v svojih gozdovih, še v mejah določitve načina uživanja lastnine, ali pa so obveznosti takšne narave, da že pomenijo poseg v pravico do zasebne lastnine.“ Odločba U-I-40/06-10 z dne 11. 10. 2006 „Glede na obseg uporabe gozdov za izvrševanje lovske pravice nelastnikov (izvrševalcev lovske pravice) in obseg omejitev, ki so naložene lastnikom zemljišč pri uporabi njihovih zemljišč, obveznost lastnikov gozdov, da dopustijo izvrševanje lovske pravice v svojih gozdovih, ni več v mejah določitve načina uživanja lastnine, temveč so obveznosti in omejitve lastnikov gozdov že takšne narave, da pomenijo poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.“ Primer 3 (d) S pomočjo katerih meril presojamo dopustnost takšnega posega v pravico do zasebne lastnine? Odločba U-I-40/06-10 z dne 11. 10. 2006 „Poseg v pravico do zasebne lastnine je dopusten v primerih, ki jih navaja tretji odstavek 15. člena Ustave. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave je mogoče omejiti človekove pravice le v primerih, ki jih določa Ustava in če so omejene s pravicami drugih. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je mogoče omejiti človekovo pravico in temeljno svoboščino, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države (splošno načelo sorazmernosti)“ Test sorazmernosti? „Glede na to, da je zakonodajalec imel ustavno dopusten cilj, je treba oceniti, ali je omejitev v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov posega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben) za dosego zasledovanega cilja; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je ta cilj s posegom dejansko mogoče doseči; 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti). Le če poseg prestane vse tri vidike testa, je ustavno dopusten (odločba št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 86).“ Primer 3 (e) Ali gre pri izvrševanju lovske pravice za gospodarsko, ekološko ali socialno funkcijo lastnine? Odločba U-I-40/06-10 z dne 11. 10. 2006 „Ustavno sodišče je izoblikovalo stališče […] da v primerih, ko gre za naravna bogastva, določanje načina izvrševanja lastninske pravice ne pomeni posega v 33. člen Ustave, temveč te omejitve sodijo v okvir socialne vezanosti lastnine. Ustavno sodišče je že obravnavalo pobudo za presojo ustavnosti tretje alineje prvega odstavka 5. člena ZG z vidika posega v pravico do zasebne lastnine zaradi pravice nelastnikov do nabiranja plodov v tujem gozdu (sklep št. U-I-51/95). Navedlo je, da je zakon uredil upravičenja lastnika gozda glede na namen in rabo gozdov tako, da je v skladu s socialno funkcijo lastnine upošteval tudi korist nelastnikov gozdov. Ustavno sodišče je sklenilo, da je pobuda z vidika posega v lastninsko pravico zaradi pravice nelastnikov do rekreativnega nabiranja plodov v tujem gozdu očitno neutemeljena.“ Odločba U-I-40/06-10 z dne 11. 10. 2006 „Izvrševanje lovske pravice (trajnostno gospodarjenje z divjadjo) pomeni izvajanje številnih ukrepov za ohranjanje, vzdrževanje in izboljšanje življenjskih razmer živali, ohranjanje in vzdrževanje struktur ustreznega števila živali, čuvanja divjadi, izvajanja ukrepov za preprečevanje in za povračilo škode, ko jo povzroči divjad v lovišču. “ Primer 3 (f) Ali bi bila opustitev določitve načina uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena ekološka funkcija, ustavno skladna? Odločba U-I-40/06-10 z dne 11. 10. 2006 „Lastninske pravice, ki jo zagotavlja Ustava v 33. členu, ni mogoče obravnavati brez 67. člena Ustave, ki govori o gospodarski, socialni in ekološki funkciji lastnine. Člen 67 Ustave izhaja iz predpostavke, da mora imeti lastnina poleg individualistične funkcije tudi funkcijo za celotno družbeno skupnost. Lastnikova pravica mora služiti tudi uresničevanju svobode in osebnostnega razvoja drugih oziroma celotne družbene skupnosti. Člen 67 Ustave dopušča in nalaga zakonodajalcu, da določi vsebino lastnine.“ Ekološka funkcija lastnine - Zakon določi vsebino in meje lastnine tako, da pri tem upošteva varstvo okolja - Gre za obveznost države, ne le pooblastilo – opustitev bi bila neustavna (tako kot to velja za opustitev določanja pogojev za opravljanje dejavnosti – odločba US, št. U-I-263/95) - Določanje načina uživanja lastnine – do neke meje („manjši posegi“) - Če je ta meja presežena (t. i. “razlaščujoči posegi”), gre za poseg v lastnino – ta je dopusten, če je skladen z načelom sorazmernosti Primer 4 Zakon o vodah (ZV-1) določa, da mora lastnik priobalnega zemljišča dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra. Lastnik priobalnega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe izvajalcu javne službe dovoliti tudi izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče. - Ali ima lastnik priobalnega zemljišča zaradi posegov v njegovo lastninsko pravico pravico do odškodnine? Pojasnite. Zakon o vodah (ZV-1) 43. člen (pravice lastnika priobalnega zemljišča) Če je uporaba priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz 38. ali 39. člena tega zakona trajno onemogočena, ima lastnik tega zemljišča pravico do odškodnine ali nadomestila v naravi po predpisih, ki urejajo razlastitev. Ekološka funkcija lastnine - Lastnik mora imeti pravico do odškodnine - Meje Ustava ne določa (zakonodaja in ustavnosodna praksa) - Kdaj gre za “razlaščujoče posege”? Ustavnosodna praksa; nemška teorija “posebne žrtve“ - po slednji gre za razlastitev v primeru, ko zakonodajalec „posamezniku ali omejljivi skupini v primerjavi z drugimi primerljivi skupinami naloži posebno breme“ 69. člen (razlastitev) Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Primer 5 69 člen je razlastitev 69. člen Ustave RS določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Kako bi opisali razliko med določanjem vsebine in meje lastnine po 67. členu in omejevanjem lastninske pravice po 69. členu Ustave RS z vidika: a. (omejitvenega) pravnega akta in pravnega sredstva? b. obveznosti določitve odškodnine? 67 člen: —> omeji s predpisom (zakonom, splošnim aktom) —> odškodnina je prepuščena presoji zakonodajlaca, ustava je ne predpisuje 69 člen —> omeji s konkretnm aktom/ odločbo —> pravna sredstva_ ustavni spor/ pravna sredstva upravnega postopka —> vedno določena odškodnina to določa že ustava Primer 5 a. s predpisom (zakonom, splošnim aktom) / s konkretnim aktom oz. odločbo (na podlagi upravnega postopka) + pravna sredstva: ustavni spor / pravna sredstva UP b. vprašanje odškodnine prepuščeno presoji zakonodajalca, Ustava je ne predpisuje / vedno mora biti določena odškodnina, to določa že Ustava. Primer 6 Preberite spodnji izsek iz sodne prakse Ustavnega sodišča in odgovorite na vprašanja. »Z razlikovanjem glede možnosti določanja obratovalnega časa gostinskih obratov je normodajalec zagotovil tudi pravico stanovalcev do zdravega življenjskega okolja (zlasti npr. varstvo pred hrupom v nočnem času), določeno v 72. členu Ustave. Na podlagi navedene določbe pripada pravica do zdravega življenjskega okolja vsakomur, država pa jo je dolžna zagotavljati.« Primer 6 (a) Ali je pravica do zdravega življenjskega okolja tudi človekova pravica? Ni, ker ni uvrščena v ustavi ima simbolno vrednost Primer 6 (b) Ustava v drugem odstavku 72. člena posebej pooblašča zakonodajalca, da z namenom zagotavljanja zdravega življenjskega okolja določa pogoje in način za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Ali bi bila opustitev normativnega urejanja s tega vidika ustavna? Odločba U-I-263/95 z dne 18.3.1999 „Z razlikovanjem glede možnosti določanja obratovalnega časa gostinskih obratov je normodajalec zagotovil tudi pravico stanovalcev do zdravega življenjskega okolja (zlasti npr. varstvo pred hrupom v nočnem času), določeno v 72. členu Ustave. Na podlagi navedene določbe pripada pravica do zdravega življenjskega okolja vsakomur, država pa jo je dolžna zagotavljati. Normodajalec je pravno urejanje obratovalnega časa gostinskih obratov razlikoval z namenom uskladiti nasprotujoče si interese gostincev in stanovalcev v bivalnih okoljih ter s tem zagotoviti stanovalcem navedeno ustavno pravico. Ustava namreč v drugem odstavku 72. člena posebej pooblašča zakonodajalca, da z namenom zagotavljanja zdravega življenjskega okolja določa pogoje in način za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Opustitev normativnega urejanja bi bila torej s tega vidika celo neustavna.“ Primer 6 (c) Katero pravno sredstvo imate na voljo v razmerju do države v primeru neizvajanja naloge iz drugega odstavka 72. člena? Primer 6 (d) Katero pravno sredstvo imate na voljo v primeru, ko vašo pravico do zdravega življenjskega okolja ogrožajo drugi posamezniki? Pravica do zdravega življenjskega okolja - Gre za eno temeljnih človekovih pravic - Gre za pravico aktivnega statusa – zagotavljati jo mora država - Ustavnosodno varstvo v razmerju do države Ustavna pritožba - Sodno varstvo v razmerju do posameznikov: - ZVO-2? Popularna tožba zoper tistega, ki škoduje okolju - Stvarnopravni zakonik: varstvo pred emisijami v okviru sosedskega prava - OZ: odstranitev vira škodne nevarnosti za okolje Te tri so na voljo ko nam druge osebe ogorozajo pravico do zdravega zivljenskega okolja Primer 7 Na podlagi določbe 70.a člena Ustave RS (pravica do pitne vode) Text odgovorite na spodnja vprašanja. 70.a člen (pravica do pitne vode) Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Primer 7 (a) Ali neprofitnost pomeni, da je pridobivanje dobička v zvezi z oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev nedopustno? Neprofitnost? - Ali to pomeni brezplačnost? - Ali je pridobivanje dobička nedopustno? Ne, toda morebitni presežek se mora nameniti oskrbi s pitno vodo Primer 7 (b) Ali se obvezna javna neprofitna služba mora izvajati preko lokalne samoupravne skupnosti ali gre zgolj za možnost? Preko lokalne samoupravne skupnosti? - Ne gre zgolj za možnost – obvezna javna neprofitna služba se mora izvajati preko lokalne samoupravne skupnosti - Vprašanje financiranja – to je pri preneseni pristojnosti dolžnost države Primer 7 (c) Ali je dovoljena za opravljanje javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev podelitev koncesije? Kaj pa opravljanje javne službe po javnem podjetju? Neposrednost? - Samo režijski obrat ali tudi javno podjetje? - Kaj pa koncesija? Primer 8 Katere institute prava varstva okolja še najdete v Ustavi RS? Ustava in okolje? - 5. člen URS – načelo trajnostnega razvoja - 67. člen URS – ekološka funkcija lastnine - 69. člen URS – razlastitev - 70. člen URS – javno dobro in naravna bogastva - 70.a člen URS – pravica do pitne vode - 71. člen URS – varstvo zemljišč - 72. člen URS – zdravo življenjsko okolje - 73. člen URS – varovanje naravne in kulturne dediščine - 74. člen URS – podjetništvo NAČRTOVANJE POSEGOV V OKOLJE IN POSTOPKI OKOLJSKE PRESOJE Vaje 4 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Posegi v okolje - Posegi v okolje so njegova RABA in ONESNAŽEVANJE - V praksi so posegi v okolje večinoma kombinacija rabe in onesnaževanja - Poseg v okolje mora biti načrtovan in zanj mora onesnaževalec/rabitelj pridobiti predpisana dovoljenja in soglasja Okoljska izhodišča – podlaga za načrtovanje in dovoljevanje posegov v okolje - Okoljska izhodišča so okvir možnega poseganja v okolje - Zato so podlaga za načrtovanje posegov v okolje in (posredno) za njihovo dovoljevanje - Kako se načrtujejo posegi v okolje (prostor, vode, gozdovi, lov in ribištvo, rudarstvo, kmetijstvo, energetika, industrija, transport, elektronske komunikacije, turizem, ravnanje z odpadki/odpadnimi vodami…) - Okoljska izhodišča so podlaga za CPVO (celovito presojo vplivov na okolje) Načrtovanje posegov v okolje - Posegi v okolje se načrtujejo z načrti upravljanja s posameznimi naravnimi dobrinami (deli okolja) in s „področnimi“ razvojnimi načrti - načrti upravljanja z naravnimi dobrinami: posegi v okolje, ki so povezani z upravljanjem (npr. načrt upravljanja z vodami, gozdovi) - področni razvojni načrti: posegi v okolje, ki so povezani z razvojem (npr. energetski razvojni načrt, razvojni načrt prometne infrastrukture) - Ti načrti morajo temeljiti na „področnih“ policy aktih (programih, strategijah), ti pa na „Razvojni strategiji Slovenije“ in „Nacionalnem programu varstva okolja“ (v odsotnosti celovitega „načrta trajnostnega razvoja Slovenije“) Načrtovanje posegov v okolje - Ključni so posegi v prostor (ker je večina posegov v okolje povezanih s posegi v prostor) - Zato vsi posegi v prostor, ki izhajajo iz obeh omenjenih vrst področnih načrtov, „vstopajo“ v sistem PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA - Prostorsko načrtovanje pomeni oblikovanje KOMPROMISA med razvojnimi in varstvenimi interesi Dovoljevanje posegov v okolje - Za poseg v okolje je treba pridobiti različna dovoljenja in soglasja - Če gre za poseg v okolje iz objekta (v praksi je večinoma tako) mora investitor pridobiti: - gradbeno dovoljenje (pogoj zanj je vrsta soglasij) - okoljevarstveno dovoljenje (če namerava onesnaževati okolje) - dovoljenje za rabo (če namerava rabiti/izkoriščati okolje) Postopki okoljske presoje 1. celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), 2. presoja vplivov na okolje (PVO) in 3. čezmejna presoja vplivov na okolje (Celovita) presoja vplivov na okolje CPVO: PVO: - presoja vplivov v okviru - presoja vplivov v okviru izdaje NAČRTOVANJA posega v okolje DOVOLJENJA za poseg v okolje - Cilj: pred sprejetjem NAČRTA – - Cilj: pred izdajo DOVOLJENJA – preveriti, ali so načrtovani posegi v preveriti, ali je konkreten poseg okolje primerni (sprejemljivi) primeren (sprejemljiv) za okolje - Pristojnost: MOPE - Pristojnost: MOPE Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) - Upravni postopek - Se izvede pri planih, programih, načrtih ali drugih splošnih aktih (planih), katerih aktivnosti lahko škodljivo vplivajo na okolje - Namen je preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive načrtovanih dejavnosti na okolje in njihove posledice - Ugotovijo in ocenijo se vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja, podnebnih ciljev in odpornosti na podnebne spremembe, krajine in kulturne dediščine v plan Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) Postopek celovite presoje vplivov na okolje je treba izvesti, če: - se s planom določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja (Uredba Vlade – natančno določeno), - je za plan zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja narave po predpisih s področja ohranjanja narave, - ministrstvo oceni, da bi izvedba plana lahko pomembneje vplivala na okolje. Začetek postopka CPVO - Pripravljavec plana (občina) mora pred začetkom njegove priprave ministrstvu za okolje poslati obvestilo o svoji nameri - Ministrstvo v 30 dneh po prejemu obvestila pisno sporoči pripravljavcu plana, ali je treba za plan izvesti celovito presojo vplivov na okolje (če vsebuje posege iz omenjene Uredbe) - Z javnim naznanilom na svetovnem spletu ministrstvo obvesti tudi javnost, ali bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje Primer: „Mesto Akrobatov” Primer: „Mesto Akrobatov” - Odločba št. 35409-95/2023-2570-4 z dne 14. 7. 2023 (odločitev o izvedbi CPVO) - Okoljsko poročilo za OPPN Tehnološki park »Mesto akrobatov« na območju Lakonce v občini Trbovlje (osnutek za mnenje o ustreznosti) - Mnenje št. 35409-144/2024-2570-5 z dne 25. 9. 2024 (Odločitev o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje) Vprašanja - Odločitev o izvedbi CPVO - Okoljsko poročilo – katera okoljska izhodišča (cilji)? - Odločitev o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje 1. mnenje ministrstev in drugih organizacij o okoljskem poročilu in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje? 2. Ali je bilo okoljsko poročilo ustrezno ali ga je bilo treba dopolniti? 3. sodelovanje javnosti? 4. čezmejni vplivi na okolje? 5. Potrditev/zavrnitev plana? Temeljne faze postopka CPVO 1. mnenje ministrstev in drugih organizacij o okoljskem poročilu in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje 2. obvestilo pripravljavcu, ali je okoljsko poročilo ustrezno (če ne, ga mora dopolniti) 3. sodelovanje javnosti 4. čezmejni vplivi na okolje 5. presoja plana države članice 6. potrditev plana Postopek CPVO – okoljsko poročilo - Pripravljavec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora zagotoviti okoljsko poročilo - V njem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje - Iz okoljskega poročila mora biti razvidno, kako je pripravljavec pri izdelavi plana upošteval okoljska izhodišča. - Okoljsko poročilo je temeljni dokument, na podlagi katerega MOPE opravi presojo Postopek CPVO – mnenje ministrstev - Pripravljavec posreduje plan in okoljsko poročilo ministrstvu - Mnenje ministrstev (pristojnih za varstvo in rabo naravnih dobrin, varstvo zdravja,…) o okoljskem poročilu: v 21 dneh pisno mnenje o sprejemljivosti plana s stališča njihove pristojnosti - Če je potrebna dopolnitev okoljskega poročila, MOPE pozove pripravljavca k dopolnitvi, dopolnjeno okoljsko poročilo ponovno v presojo ministrstev Postopek CPVO – sodelovanje javnosti - Pripravljavec plana po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila javnosti omogoči seznanitev s planom in z okoljskim poročilom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, ter zagotoviti njihovo javno obravnavo. - V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo. Postopek CPVO – potrditev plana - Pripravljavec plana v čim večji meri upošteva pisna mnenja in pripombe ministrstev in javnosti ter plan in okoljsko poročilo ustrezno spremeni ali dopolni in ju pošlje ministrstvu za okolje. - Ministrstvo v 30 dneh od prejema plana izda odločbo, s katero potrdi njegovo sprejemljivost, če presodi, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, ali potrditev zavrne, če presodi, da vplivi izvedbe plana na okolje niso sprejemljivi. - Če je pripravljavec plana državni organ, odloči o pritožbi zoper odločbo vlada. - Če je pripravljavec plana pristojni organ občine, pritožba proti odločbi iz drugega odstavka ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor. GLEJ TVOJO SKRIPTO Presoja vplivov na okolje (PVO) - Presoja vplivov na okolje PONOVNO na konkretni ravni – ko je pripravljen PROJEKT konkretnega posega: v okviru postopka izdaje dovoljenja za poseg v okolje (GD in druga dovoljenja) - Ne za vse posege v okolje – za tiste, za katere se domneva, da lahko pomembneje vplivajo na okolje (Uredba Vlade) Presoja vplivov na okolje (PVO) - Predhodna informacija (o obsegu in vsebini poročila o vplivih na okolje) - Projekt nameravanega posega - Poročilo o vplivih na okolje - Postopek presoje vplivov na okolje Presoja vplivov na okolje (PVO) - Upravni postopek - Pogoj za izdajo (kateregakoli) dovoljenja za poseg v okolje - Ključno je GD (dovoljenje za poseg v zemljišče/prostor) – PVO kot del integralnega postopka izdaje GD - Stranke v postopku: - investitor - javnost (pravne in fizične osebe na območju posega, zlasti NVO) - Mnenja ministrstev in drugih organizacij - Čezmejni vplivi - Okoljevarstveno soglasje (v postopku izdaje GD del odločbe o izdaji GD) DOVOLJENJE ZA RABO IN ONESNAŽEVANJE OKOLJA, SPODBUJANJE ZMERNOSTI PRI POSEGIH V OKOLJE Vaje 5 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Primer 1 Pojasnite glavne razlike med celovito (strateško) presojo vplivov na okolje in presojo vplivov na okolje? (Celovita) presoja vplivov na okolje CPVO: PVO: - V okviru česa se opravi presoja? - V okviru česa se opravi presoja? - Predmet presoje? - Predmet presoje? - Postopek? - Postopek? - Pristojnost? - Pristojnost? - Kateri akt se izda? - Kateri akt se izda? - Sodelovanje javnosti? - Sodelovanje javnosti? (Celovita) presoja vplivov na okolje CPVO: PVO: - presoja vplivov v okviru - presoja vplivov v okviru izdaje DOVOLJENJA za poseg NAČRTOVANJA posega v okolje v okolje - pred sprejetjem NAČRTA (plana) – - pred izdajo DOVOLJENJA – preveriti, ali je konkreten preveriti, ali so načrtovani posegi v poseg primeren (sprejemljiv) za okolje - investitor okolje primerni (sprejemljivi) – RS, - MOPE občina - Okoljevarstveno soglasje (v integralnem postopku - MOPE izdaje GD je del odločbe o izdaji GD) - Odločitev o sprejemljivosti posega - Javna razgrnitev (30 dni) in javna obravnava + (mnenje) STRANSKA UDELEŽBA (pravni interes, NVO in civilna - Javna razgrnitev (30 dni) in javna iniciativa) + ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO obravnava PRAVNEGA VARSTVA ZAINTERESIRANI JAVNOSTI Omejevanje (regulacija) neposrednega poseganja v okolje Pravo je usmerjeno zlasti na regulacijo neposrednega „poseganja“ v okolje (onesnaževanje, raba) – cilj: preprečiti pretirane posege - CPVO - PVO - Dovoljenje za rabo - Dovoljenje za onesnaževanje (okoljevarstveno dovoljenje) - Emisijske/imisijske mejne vrednosti Primer 2 Kako bi razložili razliko med okoljevarstvenim soglasjem ter okoljevarstvenim dovoljenjem (dovoljenjem za onesnaževanje) in dovoljenjem za rabo? Načelo dopustnosti posegov v okolje (16. člen ZVO-2) (1) Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve okolja. (2) Ta zakon določa primere, ko je pred posegom v okolje, za katerega je treba omejiti ali preprečiti škodljive vplive na kakovost okolja, zdravje ljudi ali lastnino, treba pridobiti upravni akt ali prijaviti izvajanje dejavnosti. (3) Raba naravnih dobrin je mogoča pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo njihovo rabo. Dovoljenje za onesnaževanje in dovoljenje za rabo okolja - Dovoljenje za onesnaževanje (okoljevarstveno dovoljenje) – za industrijsko in nekatera druga onesnaževanja - Dovoljenje (ali koncesija) za rabo posameznih delov okolja (zemljišča, vode, mineralne surovine, gozdovi) Primer 3 Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) določa, da mora upravljavec za obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti iz 110. in 126. člena in za obratovanje obrata iz 131. člena tega zakona njihov pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Za katere sklope primerov gre? Okoljevarstveno dovoljenje - Za obratovanje naprave, v kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega - industrijsko onesnaževanje in nekatere druge vrste onesnaževanja (IPPC direktiva) - Za obratovanje naprave, pri kateri se uporabljajo nevarne snovi/kemikalije (SEVESO direktiva) - Za določen čas (10 let od začetka obratovanja naprave) - Sodelovanje javnosti (enako kot v PVO) - Pristojnost: MOPE Okoljevarstveno dovoljenje - Za obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti iz 110. člena ZVO-2 – za obratovanje naprave, ki povzroča industrijske emisije - Za obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti iz 126. člena ZVO-2 – za druge naprave (18. člen in tretji odstavek 21. člena) - Za obratovanje obrata iz 131. člena ZVO-2 (preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic v obratu ugotovljenega tveganja za okolje (nevarne snovi)) Primer 4 Kako delujejo ekonomski in finančni instrumenti varstva okolja? Navedite nekaj primerov. Spodbujanje zmernosti pri poseganju v okolje Pravo spodbuja (s „tržnimi“ – ekonomskimi mehanizmi) zmernost pri posegih v okolje – proizvajalce (onesnaževalce in rabitelje) in kupce (potrošnike): - okoljske dajatve – plačilo za poseg v okolje (PPP principle) GREENWASHING= lažno predstavljanje izdelka kot prijazno okolju. - znak za okolje POROČANJE O TRAJNOSTI= CSRD direktiva o tranjostnem poročanju podjetij—> poleg finančnih podatkov morajo podjetja dati še nefinančne podatke o tem kako dejavnost vpliva na vidike trajnosti in kako se to upoštev apri delovanju podjetij. - sistem okoljskega vodenja organizacij (EMAS) - “eko” posojila (Eko sklad – okoljski javni sklad) - poročanje o trajnostnosti (sustainability reporting) - omejevanje okoljskega (zelenega) zavajanja (greenwashing) - trgovanje s pravicami do emisije in drugi ekonomski instrumenti Primer 5 Kaj so emisijski kuponi in zakaj je njihova cena čedalje višja? Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi - Sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov na območju Evropske unije je bil vzpostavljen z namenom, da se obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) doseže na stroškovno učinkovit način - Ustvarjen je bil za postopno zniževanje izpustov toplogrednih plinov v energetsko intenzivni industriji in termoelektrarnah ter v letalskem prometu (ETS 1), z letom 2025 pa tudi z vzporednim sistemom za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje, zlasti manjše naprave za proizvodnjo električne energije in manjše industrijske naprave (ETS 2). - Sistem temelji na načelu „kapice in trgovanja“, kar pomeni, da je na ravni EU določena zgornja meja emisij toplogrednih plinov (TGP), ki jih vključeni sektorji lahko izpustijo. Ta kapica se pretvori v pravice do emisije (emisijske kupone), katerih količina se skozi leta znižuje z namenom spodbujanja znižanja emisij TGP. Regulirani subjekti pa lahko z emisijskimi kuponi trgujejo. - Bistvo sistema je v tem, da se število kuponov, ki jih dodeljuje EU, iz leta v leto zmanjšuje, kar naj bi podjetja, ki prispevajo največ toplogrednih plinov v ozračje, prisililo v zmanjševanje izpustov (npr. kapica v sektorjih ETS 2 bo določena tako, da se bodo emisije TGP na ravni EU med letoma 2005 in 2030 znižale za 42 odstotkov). Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi - Podjetje mora torej za vsako tono CO2, ki jo izpusti v ozračje, predložiti emisijski kupon. - Če brezplačnih kuponov nima dovolj, jih mora kupiti na trgu. - V takem primeru se podjetja lahko odločijo, ali se jim bolj splača, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij ali pa zgolj kupijo manjkajoče kupone na trgu. Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi - Emisijske kupone po podatkih ministrstva za okolje in prostor prejema več kot 11.000 evropskih podjetij oziroma upravljavcev naprav, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov. - Sistem, ki vzpostavlja trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov znotraj Evropske unije med leti 2013 in 2020, vključuje 49 upravljavcev in sicer vse termoelektrarne ter toplarne (torej Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Brestanica, Energetika Ljubljana), proizvodnje jekla, stekla, keramike, cementa, apna, papirja in podobno. Med leti 2021 in 2025 je v sistem vključenih 35 upravljavcev. - Upravljavcem naprav je bilo v letu 2020 brezplačno razdeljenih za 1.611.271 emisijskih pravic, predali pa so 6.095.593 emisijskih pravic. - Sistem ETS določa tudi obveznosti podjetij, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov: - Pred začetkom obratovanja morajo pridobiti dovoljenja za izpuste TGP, - izvajati morajo meritve izpustov, - pripraviti letno poročilo o izpustih in glede na njihovo količino predati ustrezno število emisijskih kuponov. Primer 6 Opredelite načelo preventive. Navedite tri primere instrumentov, s katerimi se to načelo udejanja v pravu varstva okolja. Načelo preventive (9. člen ZVO-2) (1) Mejne vrednosti emisije, standardi kakovosti okolja, pravila ravnanja in drugi ukrepi varstva okolja morajo biti zasnovani, vsak poseg v okolje pa načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. (2) Za uresničevanje določb prejšnjega odstavka se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, dostopne na trgu. (3) Za preprečevanje škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi se posegi v okolje usmerjajo tudi z dolgoročno naravnanimi priporočili. PROSTORSKO PRAVO (I) Vaje 6 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Primer 1 Opredelite pojem urejanja prostora? Kaj je urejanje prostora? Kaj je UREJANJE PROSTORA? - urejanje posegov v/na zemljišča Urejanje prostora (2. člen ZUreP-3) Urejanje prostora po tem zakonu je kontinuiran proces, ki obsega: 1. prostorsko načrtovanje, 2. postopek umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena, 3. izvajanje ukrepov zemljiške politike (npr. razlastitev) ter pripravo in sprejetje drugih aktov urejanja prostora, 4. spremljanje stanja prostorskega razvoja, 5. izvajanje posegov v prostor, 6. inšpekcijski nadzor in 7. zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev. Primer 2 Opredelite načelo usklajevanja interesov, ki ga ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Pojasnite, kateri interes ima prednost ob morebitnem konfliktu Načelo usklajevanja interesov (9. člen ZUreP- 3) (1) Pri urejanju prostora je treba skrbno tehtati in medsebojno usklajevati različne interese v prostoru. (2) Usklajevanje interesov poteka tako, da se doseže trajnostni prostorski razvoj glede na razpoložljivost in kakovost prostorskih zmogljivosti za posamezne dejavnosti, pri čemer se upošteva obstoječa kakovost naravnih in ustvarjenih sestavin, omogoči njihova izboljšava ter zagotovi večfunkcionalnost prostorskih struktur in ustvarjanje novih kakovosti. (3) Usklajevanje interesov poteka z odgovornim sodelovanjem med udeleženci pri urejanju prostora, med razvojnimi in varstvenimi javnimi interesi ter med državo in občinami. (4) Udeleženci pri urejanju prostora morajo pri izvajanju nalog urejanja prostora upoštevati javni in zasebni interes ter ju med seboj skrbno pretehtati in svoje odločitve vsebinsko utemeljiti. Pri tem morajo poskrbeti, da zasebni interes ne škoduje javnemu. (ni več a priori prevlade javne koristi nad zasebno!). (5) Osebe, ki posredno ali neposredno izvršujejo občinske ali državne pristojnosti pri urejanju prostora, so se dolžne izogibati okoliščinam, v katerih njihov zasebni interes vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih nalog, in opozoriti na taka nasprotja po postopku v skladu s predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije. Urejanje prostora – usklajevanje interesov Bistvo urejanja prostora je v usklajevanju različnih interesov – glede posegov v prostor: 1. Razvojni in varstveni interesi 2. Javni in zasebni interesi 3. Državni in lokalni interesi Primer 3 Pristojnost za urejanje prostora se deli med državo in občine. Navedite pristojnosti države in pristojnosti občine. Ali sme država sprejeti prostorski izvedbeni akt, ki bi ga v skladu z ZUreP-3 morala sprejeti občina? Pristojnosti države (5. člen ZUreP-3) (1) Država je na področju urejanja prostora pristojna za: - določanje ciljev prostorskega razvoja države; - določanje izhodišč, pravil in smernic; - pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju; - pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in akcijskih programov za izvajanje te; - koordinacijo resorjev pri pripravi regionalnih prostorskih planov; - izvedbo postopkov državnega prostorskega načrtovanja; - sodelovanje v postopkih priprave prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni; - izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na ravni države; Pristojnosti države (5. člen ZUreP-3) - izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin ter izvajanjem ukrepov zemljiške politike in gospodarjenja z zemljišči; - izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, in spremljanje stanja prostorskega razvoja; - razvojne naloge s področja urejanja prostora; - izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora; - izdajanje mnenj o skladnosti z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem državnih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom. Pristojnosti občine (5. člen ZUreP-3) (2) Občina je na področju urejanja prostora pristojna za: - pripravo prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni; - sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov; - sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države; - določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine; - načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena ter določanje namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v svojem območju s prostorskimi akti; - izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na lokalni ravni; - izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema; Pristojnosti občine (5. člen ZUreP-3) - izvajanje nalog, povezanih s pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju; - izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora; - izdajanje soglasij oziroma mnenj o skladnosti posegov, gradnje ali uporabe prostora s prostorskimi izvedbenimi akti iz svoje pristojnosti v skladu s tem zakonom in v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev; - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom. Pristojnosti države in občine (5. člen ZUreP- 3) PRISTOJNOSTI DRŽAVE PRISTOJNOSTI OBČINE določanje ciljev prostorskega razvoja države, določanje ciljev prostorskega razvoja občine, izhodišč, pravil, smernic, programov ter izvajanja lokalnih prostorskih ureditev, NRP, PIP in razvojnih nalog nacionalnega pomena, povezanih programov, priprava SPRS in državnih PIA, priprava občinskih PA, sodelovanje pri pripravi RPP in občinskih PIA, sodelovanje pri pripravi RPP in državnih PIA, izvajanje zemljiške politike nacionalnega pomena, izvajanje zemljiške politike lokalnega pomena, vodenje PIS, izvajanje nalog za PIS, nadzor (zakonitost in inšpekcija), izvajanje inšpekcijskega nadzora v občinski pristojnosti, izobraževanje in ozaveščanje o urejanju prostora, izobraževanje in ozaveščanje o urejanju prostora, Izdajanje mnenj/soglasij o skladnosti z državnimi izdajanje mnenj/soglasij o skladnosti z občinskimi PIA. PIA. Nadomestno ukrepanje države (60. člen ZUreP-3) (1) Če občina ne sprejme prostorskega izvedbenega akta, ki bi ga v skladu s tem zakonom morala sprejeti, in bi bilo zaradi tega lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi, ali če bi zaradi tega lahko nastale škodljive posledice za prostor, okolje in življenje ali zdravje živali, ali pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanju kulturne dediščine, varovanju krajine ali pri zagotavljanju izvajanja lokalnih javnih služb, sprejme prostorski izvedbeni akt država na račun občine. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka ministrstvo pozove občino, naj sprejme prostorski izvedbeni akt v skladu s tem zakonom in ji za to postavi ustrezen rok. Če občina v določenem roku tega ne stori, ministrstvo po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj predlaga vladi, naj sprejme sklep o nadomestnem ukrepanju v skladu s prejšnjim odstavkom. Stroške, povezane z nadomestnim ukrepanjem države, nosi občina. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka država sprejme nadomestni prostorski izvedbeni akt po postopku, ki velja za pripravo DPN, vendar se šteje, da ima sprejeti akt pravno naravo občinskega prostorskega izvedbenega akta, ki ga nadomešča. Primer 4 Opredelite institut razrešitve nasprotja javnih interesov. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko uporabi? Kdo sprejme odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov? Razrešitev nasprotja javnih interesov (20. člen ZUreP-3) (1) Če se s prostorskim aktom načrtujejo rešitve, potrebne zaradi uresničevanja razvojnih ali varstvenih ciljev, sprejetih na ravni občine, države ali EU (v nadaljnjem besedilu: javni interesi) ter kljub usklajevanju med oziroma z državnimi nosilci urejanja prostora v postopku priprave prostorskega akta ni mogoče oblikovati vsestransko strokovno sprejemljive in izvedljive rešitve, se kot skrajno sredstvo lahko uporabi institut razrešitve nasprotja javnih interesov. Ta se lahko uporabi, če gre za nujne razloge uresničevanja javnega interesa, v skladu z zakonom ali razvojnim dokumentom države, in če je predvideni učinek javnega interesa, ki prevlada, večji od škodljivih posledic za javni interes, ki je bil prevladan. (2) Odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov sprejme vlada s sklepom na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj. S sklepom se za namen priprave določenega prostorskega akta ali izdaje celovitega dovoljenja dovoli izjema od varstvenih ali razvojnih ciljev. V sklepu so navedeni tudi ukrepi, s katerimi se izravna škoda glede javnega interesa, ki je prevladan v tem postopku, ter usmeritve in pogoji za njihovo izvedbo. … Razrešitev nasprotja javnih interesov (20. člen ZUreP-3) - Če v postopku priprave prostorskih aktov kljub usklajevanju med državnimi nosilci urejanja prostora ni mogoče oblikovati vsestransko strokovno sprejemljive in ustrezne rešitve, se kot skrajno sredstvo lahko uporabi institut prevlade ene javne koristi nad drugo javno koristjo. - Gre torej za situacijo, ko ne pride do uskladitve med občino in nosilci urejanja prostora ali med nosilci urejanja prostora med seboj (kar je v praksi pogosto: narava/vode; ipd.) Razrešitev nasprotja javnih interesov (20. člen ZUreP-3) Prevlada javne koristi se lahko uporabi, če: 1. gre za nujne razloge uresničevanja javne koristi, določene z zakonom ali drugim državnim razvojnim ali varstvenim aktom, 2. ni drugih strokovno sprejemljivih in ustreznih rešitev za uresničevanje te javne koristi, ki ne bi škodovale drugim izkazanim javnim koristim, 3. je predvideni učinek javne koristi, ki prevlada, bistveno večji od škodljivih posledic za javno korist, ki je bila prevladana, in 4. so bili predhodno izvedeni postopki usklajevanja interesov. O prevladi javne koristi odloča vlada s sklepom na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj. Primer 5 Pripravljavec prostorskega akta je zaprosil nosilca urejanja prostora za predložitev podrobnejših usmeritev in drugih podatkov, potrebnih za pripravo prostorskega akta. Nosilec je podatke izdal po izteku zakonskega roka, zato se je pripravljavec odločil, da jih v nadaljevanju postopka priprave prostorskega ne bo upošteval. Kdo so nosilci urejanja prostora? Ali je pripravljavec ravnal prav? Nosilci urejanja prostora (3. člen ZUreP-3) Nosilci urejanja prostora so: - ministrstva, - organi lokalnih skupnosti, - izvajalci javnih služb ter - nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in v postopkih državnega prostorskega načrtovanja. Nosilci urejanja prostora so državni in lokalni. Nosilci urejanja prostora (41. člen ZUreP-3) Sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave prostorskih aktov tako, da na podlagi svojih razvojnih politik, strategij in programov, skladno s področnimi zakoni, pripravljavcem prostorskih aktov na njihovo zahtevo: - predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor - predložijo razpoložljive strokovne podlage za podane razvojne potrebe za prostorske akte s svojega delovnega področja - podajo smernice in mnenja. Pozitivna presumpcija (41. člen ZUreP-3) (1) Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in postopkih državnega prostorskega načrtovanja. V okviru svojih pristojnosti prispevajo k pripravi prostorskih aktov in uresničevanju prostorskega razvoja. … (9) Če nosilci urejanja prostora ne predložijo aktov in podatkov iz tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. Primer 6 Prostorske akte delimo na prostorske strateške in prostorske izvedbene akte. Kateri so podlaga za graditev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev? - Prostorski strateški akt: akt, s katerim se opredeljuje prostorski razvoj države, regij in občin. - Prostorski izvedbeni akt: akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora. Prostorski izvedbeni akti so splošni pravni akti. - Prostorski akti so medsebojno usklajeni, pri čemer se upoštevata njihova hierarhija in pravna narava. Prostorski izvedbeni akti ne smejo biti v nasprotju s prostorskimi strateškimi akti. (52. člen ZUreP-3) Za katero vrsto akta gre v spodnjih primerih: a. regionalni prostorski plan b. strategija prostorskega razvoja Slovenije c. državni prostorski načrt (DPN) d. OPPN e. občinski prostorski plan f. OPN g. sklep o lokacijski preveritvi Za katero vrsto akta gre v spodnjih primerih: a. regionalni prostorski plan (S) b. strategija prostorskega razvoja Slovenije (S) c. državni prostorski načrt (DPN) (I) d. OPPN (I) e. občinski prostorski plan (S) f. OPN (I) g. sklep o lokacijski preveritvi (I) Vrste prostorskih aktov (50. člen ZUreP-3) (1) Prostorski strateški akti so Strategija, akcijski program za izvajanje Strategije, regionalni prostorski plan in občinski prostorski plan. Prostorski strateški akti so dokumenti razvojnega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. (2) Prostorski izvedbeni akti so DPN, uredba o najustreznejši varianti, državni prostorski ureditveni načrt, OPN, OPPN, odlok o urejenosti naselij in krajine in sklep o lokacijski preveritvi. Prostorski izvedbeni akti so splošni pravni akti. (3) Prostorski izvedbeni akti, razen uredbe o najustreznejši varianti, so podlaga za graditev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ter za dovoljevanje in izvajanje negradbenih posegov. Uredba o najustreznejši varianti je podlaga za podrobnejše načrtovanje in izdajo celovitega dovoljenja ter sprejetje uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu. (4) Minister podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave prostorskih izvedbenih aktov in morebitne druge dokumentacije, ki se pripravi v skladu s tem zakonom. Primer 7 Ali je zoper prostorske izvedbene akte mogoč upravni spor? Pojasnite. Sodno varstvo (61. člen ZUreP-3) (1) Zoper prostorske izvedbene akte je mogoč upravni spor pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sodišče), za katerega se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo upravni spor, če ta zakon ne določa drugače. (2) V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti DPN, uredbe o najustreznejši varianti, državnega prostorskega ureditvenega načrta, OPN, OPPN in sklepa o lokacijski preveritvi kot splošnih pravnih aktov. … Omejeno na določeno vsebino prostorskih aktov (gl. določbe tretjega odstavka 61. člena) Primer 8 Z vpogledom v spletni aplikaciji Javnega informacijskega sistema prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana (Urbinfo) preučite pravila posegov v prostor za enoto urejanja prostora (EUP) z oznako ŠI-145. PROSTORSKO PRAVO (II) Vaje 6 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Prostorsko planiranje in načrtovanje PLANIRANJE NAČRTOVANJE = strateško načrtovanje = načrtovanje posegov v prostor (na parcelo natančno). Določanje ciljev in usmeritev za Odločanje o rabi prostora (zemljišč): posege v prostor. 1. o namenski rabi prostora (zemljišč) – odločanje o možnih S terminom „planiranje“ se posegih na/v zemljišča, in nadomešča termin „strateško 2. odločanje o prostorskih prostorsko načrtovanje“ iz ZPNačrt. izvedbenih pogojih za posege v prostor/prostorske ureditve. Vrste prostorskih aktov (50. člen ZUreP-3) STRATEŠKI PA (PLANI) IZVEDBENI PA (NAČRTI) DPN, uredba o najustreznejši varianti, Cilji in usmeritve za prostorski razvoj državni prostorski ureditveni načrt, države (SPRS in akcijski program za OPN, OPPN, odlok o urejenosti njeno izvajanje), regij (RPP) in občin naselij in krajine in sklep o lokacijski (OPP). preveritvi. Prostorski strateški akti so dokumenti Prostorski izvedbeni akti so splošni razvojnega načrtovanja v skladu s pravni akti (pravna formalizacija). predpisi, ki urejajo javne finance. STRATEŠKI PA OPIS IZVEDBENI PA OPIS Temeljni strateški PA v državi, Državni prostorski načrti Strategija vsebuje dolgoročno vizijo in koncept (DPN), Uredba o Za redke prostorske ureditve prostorskega DRŽAVNI NIVO prostorskega razvoja RS. SPRS najustreznejši varianti, državnega pomena, predvsem razvoja Slovenije sprejme DZ, akcijski program pa državni prostorski infrastrukturne. (SPRS) Vlada. ureditveni načrt Regionalni So obvezni, a jih še nimamo, zaradi REGIONALNI prostorski plan težav pri vzpostavljanju regij. / / NIVO (RPP) Sprejme razvojni svet regije. OPP vsebuje usmeritve za Občinski prostorski razvoj občine. Do Glavni izvedbeni prostorski akt za Občinski prostorski načrt prostorski plan nedavno strateški del OPN, ki se urejanje prostora v naši državi, edini (OPN) (OPP) šteje za OPP. OPP niso več obvezni prostorski akt občine. obvezni. Zaradi odzivnosti na kontekst prostora je to najbolj uporaben Občinski podrobni OBČINSKI izvedbeni PA za določanje prostorski načrt (OPPN) NIVO prostorskih izvedbenih pogojev, a se premalo uporablja. Odlok o urejenosti naselij in Novost od 2017. krajine Novost od 2017 in obhod okrog OPN Sklep o lokacijski preveritvi – v ZUreP-3 je sklep o LP postal izvedbeni PA. Primer 1 Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) določa, da so prostorski akti „medsebojno usklajeni, pri čemer se upoštevata njihova hierarhija in pravna narava“. Pojasnite, kakšno je razmerje med prostorskimi strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti. Na katerih prostorskih aktih mora temeljiti občinski prostorski načrt (OPN)? Hierarhija prostorskih aktov (52. člen ZUreP-3) - Prostorski akti so medsebojno usklajeni, pri čemer se upoštevata njihova hierarhija in pravna narava. Prostorski izvedbeni akti ne smejo biti v nasprotju s prostorskimi strateškimi akti. - Regionalni prostorski plan temelji na Strategiji in akcijskem programu za izvajanje Strategije, - Občinski prostorski plan pa temelji na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije in na regionalnem prostorskem planu. - DPN, uredba o najustreznejši varianti in državni prostorski ureditveni načrt temeljijo na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije in regionalnem prostorskem planu. - OPN temelji na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije, regionalnem prostorskem planu in občinskem prostorskem planu. OPN mora biti skladen z DPN, uredbo o najustreznejši varianti in državnim prostorskim ureditvenim načrtom. - OPPN ter odlok o urejenosti naselij in krajine morata biti skladna z OPN (razen če ZUreP-3 določa drugače). Hierarhija prostorskih aktov (52. člen ZUreP-3) SPRS in akcijski program za njeno izvajanje Regionalni prostorski plan (OPP) Občinski prostorski plan (OPP) / DPN, Uredba o najustreznejši varianti, Državni prostorski ureditveni načrt OPN OPPN, Odlok o urejenosti naselij in krajine Primer 2 Navedite obvezne strokovne podlage po ZUreP-3. Ali gre pri okoljskem poročilu za strokovno podlago? Strokovne podlage (63. do 68. člen ZUreP-3) - Za pripravo prostorskih aktov in druge naloge urejanja prostora je predhodno potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. - Obvezne strokovne podlage: 1. strokovna podlaga z usmeritvami za razvoj poselitve, krajine in gospodarske javne infrastrukture (obvezna pri RPP in OPP) 2. urbanistična zasnova (za mesta ter druga urbana naselja, obvezna pri RPP, OPP in OPN), 3. krajinska zasnova (obvezna pri RPP in OPP, lahko tudi pri OPN), 4. elaborat ekonomike (obvezen pri OPN in OPPN) CPVO (69. člen ZUreP-3) - Okoljsko poročilo ni strokovna podlaga, pripravi se v sklopu CPVO. - CPVO je presoja, s katero se ocenijo vplivi prostorskega akta na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. - CPVO je obvezno izvesti za: - vse prostorske strateške akte (69. člen), za DPN in uredbo o najustreznejši varianti (84. člen), OPN (118. člen). - Izvedba CPVO ni obvezna za: - OPPN (razen če gre za vpliv na varovana območja ali če so podlaga stari prostorski akti ali če se z OPPN spreminja namenska raba prostora) (128. člen), odlok o urejenosti naselij in krajine (133. člen) in za lokacijsko preveritev se celovita presoja vplivov na okolje ne izvede (134. člen). Primer 3 Kako je v ZUreP-3 urejena delitev pristojnosti za prostorsko načrtovanje? Na kateri ravni se načrtuje večina prostorskih ureditev? Delitev pristojnosti za prostorsko načrtovanje (53. člen ZUreP-3) - Za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev, za načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena je pristojna država: 1. Prostorske ureditve državnega pomena (npr. prometna, energetska, vodna infrastruktura, obramba države…). 2. Prostorske ureditve lokalnega pomena (večina – občina je zato pristojna za načrtovanje večine prostorskih ureditev (npr. namenjene bivanju, opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, opravljanju javnih služb)). 3. Prostorske ureditve skupnega pomena (so prostorske ureditve državnega pomena, ki jih je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni (npr. priprava prostorskega akta za obvoznico določenega naselja ali priključka na območju naselja)). Primer 4 Opredelite bistveno vsebino občinskega prostorskega načrta (OPN). Kakšna je njegova pravna narava? Namen OPN (116. člen ZUreP-3) - Z OPN se v skladu z regionalnim in občinskim prostorskim planom na izvedbeni ravni načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. - OPN je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in določa pogoje za druge posege v prostor, razen na območjih, kjer je z OPN predvidena izdelava OPPN. Vsebina OPN (117. člen ZUreP-3) Z OPN se določijo: - namenska raba prostora (NRP) – po enotah urejanja prostora (EUP) - prostorski izvedbeni pogoji (PIP) – po EUP - poselitvena območja - območja za dolgoročni razvoj naselij; - območja OPPN, usmeritve in pogoji zanjo in PIP, ki veljajo do sprejetja OPPN - območja prenove - javne površine - omrežje gospodarske javne infrastrukture Primer 5 Katere so glavne faze postopka priprave OPN? Svoj odgovor obrazložite. Postopek priprave OPN (118. do 124. člen ZUreP-3) 1. Sklep o pripravi OPN (119.Člen) 2. Osnutek OPN (121. Člen) 3. Odziv na osnutek OPN (122. Člen) 4. Predlog OPN (123. Člen) 5. Sprejem OPN (124. Člen) Sklep o pripravi OPN (119. člen ZUreP-3) Občina—> OPN—> ocena stanja v prostoru, poročila o prostorskem razvoju in oene prihodnjih potreb v prostoru Občina pristopi k pripravi OPN na podlagi ocene stanja v prostoru, poročila o prostorskem razvoju in ocen prihodnjih potreb v prostoru. Posameznike, javne organe in organizacije lahko pozove, da ji posredujejo svoje potrebe v prostoru. Lahko izvede javni posvet ali delavnice ali kako drugače vključi javnost, lahko se posvetuje tudi z nosilci urejanja prostora. Vsebina sklepa o pripravi OPN: - območje in predmet načrtovanja; - način pridobitve strokovnih rešitev; - vrsto postopka; - roke za pripravo OPN in posameznih faz postopka; - navedbo državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj; - način vključevanja javnosti; - seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja; - navedbo ali se bo v postopku izvedla celovita presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja. Župan sprejme sklep o pripravi OPN, s katerim se formalno začne postopek priprave OPN. V postopku priprave OPN se praviloma izvede tudi CPVO. Ugotovitev ali se bo celovita presoja vplivov na okolje ali presoja sprejemljivosti na varovana območja izvedla, se vključi že v sklep o pripravi. Občina sklep objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Osnutek OPN (121. člen ZUreP-3) Občina pripravi osnutek OPN na podlagi in v skladu s sklepom o pripravi OPN, regionalnim in občinskim prostorskim planom, hierarhično nadrejenimi prostorskimi načrti, državnim prostorskim redom, smernicami nosilcev urejanja prostora, drugimi usmeritvami ter podatki nosilcev urejanja prostora in strokovnimi podlagami. Občina v pripravo osnutka OPN vključi javnost in ji omogoči predložitev predlogov in usmeritev, na primer z izvedbo javnega posveta ali delavnice. Pri pripravi osnutka OPN občina lahko sodeluje z nosilci urejanja prostora in jih zaprosi za podrobnejše usmeritve in podatke, ki jih ti predložijo v roku 30 dni. V okviru priprave osnutka OPN se soočijo, usklajujejo in tehtajo različni interesi v prostoru, pripravijo in ovrednotijo se lahko variantne rešitve, če je to potrebno za posamezne prostorske ureditve. Hkrati s pripravo osnutka OPN se pripravi tudi osnutek okoljskega poročila. Odziv na osnutek OPN (122. člen ZUreP-3) Občina objavi osnutek OPN in osnutek okoljskega poročila v prostorskem informacijskem sistemu. Po objavi nosilci urejanja prostora v 30 dneh na gradivo osnutka podajo mnenje s področja, za katerega so pristojni. Ministrstva, ki sodelujejo pri CPVO, v 30 dneh predložijo tudi mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje. Na podlagi vseh mnenj občina dopolni osnutek OPN in okoljskega poročila. Nato ju objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Dopolnjen osnutek se tudi javno objavi: - javnosti se omogoči dajanje pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni od objave - javnost se seznani z rešitvami, ki jih vsebuje OPN, s krajem in časom javne objave ter z načinom dajanja pripomb. - v času javne objave občina zagotovi tudi javno obravnavo gradiv. Predlog OPN (123. člen ZUreP-3) Izdelovalec OPN prouči pripombe javnosti in pripravi predlog stališča glede načina njihovega upoštevanja. Če se pripomba javnosti nanaša na področje katerega od nosilcev urejanja prostora, se občina lahko z nosilcem urejanja prostora posvetuje glede načina upoštevanja pripombe oziroma ga zaprosi za stališče glede načina upoštevanja pripombe. Občina s sklepom potrdi predlog stališča glede upoštevanja pripomb javnosti in nato pripravi predlog OPN in okoljskega poročila. Občina ta gradiva objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Če se je OPN od osnutka spremenil tako, da to vpliva na področje katerega od nosilcev urejanja prostora, občina nosilca urejanja prostora pozove, da v 30 dneh predloži mnenje o predlogu OPN in okoljskega poročila. Občina po objavi predloga OPN pozove ministrstvo, pristojno za CPVO, da v 45 dneh ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPN na okolje sprejemljivi. Sprejetje OPN (124. člen ZUreP-3) Občina lahko sprejme OPN: - če je ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, odločilo, da so vplivi izvedbe predloga OPN na okolje sprejemljivi in - če so mnenja nosilcev urejanja prostora k OPN pozitivna oziroma če je vlada potrdila predlog za razrešitev nasprotja javnih interesov. Občina sprejme OPN z odlokom in ga objavi v prostorskem informacijskem sistemu. OPN – primeri - pis.eprostor.gov.si Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN (125. člen ZUreP-3) (1) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN se izvede, če gre za take spremembe in dopolnitve, ki ne pomenijo načrtovanja novih prostorskih ureditev oziroma določanja nove izvedbene regulacije prostora. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN izvede tudi, če so te potrebne zaradi: - odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v besedilnem ali grafičnem delu OPN, ki so nastale med postopkom in so razvidne iz spisne dokumentacije; - vzpostavitve zakonitosti OPN zaradi sodnih odločb ali odločb ustavnega sodišča; - uskladitve z izvedenimi upravnimi postopki v skladu s predpisi, ki urejajo ceste; - uskladitve namenske rabe prostora s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami za krčitev gozda do 0,5 ha v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove; - uskladitve z izdanimi sklepi o lokacijski preveritvi za namen iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona; - uskladitve namenske rabe prostora z OPPN s spremembo namenske rabe prostora. (3) Kratek postopek iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina predlog sprememb in dopolnitev OPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN (125. člen ZUreP-3) (4) Občina mora vsaj enkrat letno izvesti spremembe in dopolnitve OPN zaradi razlogov, določenih v drugem odstavku tega člena. (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN izvede tudi, ko so te potrebne zaradi: - uskladitve z veljavnimi sorodnimi predpisi, v skladu z 62. členom tega zakona; - vzpostavitve zakonitosti OPN na podlagi opozoril pristojnih organov v postopku nadzora nad zakonitostjo občinskih splošnih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo državno upravo in lokalno samoupravo; - uskladitve z veljavnim DPN in državnim prostorskim ureditvenim načrtom, kadar ti podajajo usmeritve občinam glede določanja namenske rabe prostora v njihovem območju; - uskladitve s pravili državnega prostorskega reda in drugimi predpisi; - prevzema ali razveljavitve veljavne izvedbene regulacije prostora, kadar se izvede sprememba meje občine v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin. (6) Kratek postopek iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina objavi tehnično ustrezno pripravljen predlog sprememb in dopolnitev OPN v prostorskem informacijskem sistemu ter javnosti omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo v roku, ki ni krajši od 15 dni. (7) Če bi spremembe ali dopolnitve OPN zahtevale sodelovanje nosilcev urejanja prostora ali bi bilo treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ni dovoljeno uporabiti kratkega postopka. Primer 6 Opredelite načelo sodelovanja javnosti, ki ga ureja ZUreP-3. Pojasnite pravni položaj javnosti v postopku sprejemanja OPN. Načelo sodelovanja javnosti (11. člen ZUreP-3) (1) Država in občine morajo pri urejanju prostora omogočati sodelovanje javnosti pri odločanju in sprejemanju prostorskih aktov in drugih aktov urejanja prostora tako, da je javnosti omogočeno zgodnje in učinkovito sodelovanje. (2) Vsakdo ima pravico do vpogleda v prostorske akte in druge akte urejanja prostora ter vso dokumentacijo, povezano z njihovo pripravo, v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. (3) Država in občine obveščajo javnost o postopkih priprave prostorskih aktov in drugih aktov urejanja prostora tako, da sta omogočeni pravočasna izmenjava stališč in ustrezna vsebinska obravnava teh aktov. (4) Vsakdo ima pravico dajati pobude, predloge, pripombe in mnenja o prostorskih aktih in drugih aktih urejanja prostora, do katerih se mora pripravljavec v postopku njihove priprave opredeliti in o tem obvestiti javnost. (5) Javnost se seznanja ter se ji omogoča vpogled in odzivanje na gradiva v postopkih priprave prostorskih aktov prek storitev prostorskega informacijskega sistema, lahko pa tudi na druge načine, ki omogočajo učinkovito sodelovanje med javnostjo in pripravljavcem prostorskega akta. (6) Zoper prostorske izvedbene akte ima vsakdo, ki izkazuje pravni interes, pravico do vložitve pravnih sredstev v skladu s tem zakonom. Za nevladne organizacije, ki imajo aktiven status delovanja v javnem interesu na področju prostora, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva kulturne dediščine, se pravni interes na tem področju šteje za izkazan po samem zakonu. VODNO PRAVO Vaje 10 Študijsko leto 2024/25 as. Nejc Urankar Kaj ureja vodno pravo? (1. člen ZV-1) (1) Ta zakon ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami (v nadaljnjem besedilu: vode) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. (2) Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda. (3) Ta zakon ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami. Primer 1 Inšpekcija za okolje in prostor je prejela številne prijave poseganja na zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče znotraj naselja. Na terenu je inšpektor ugotovil, da je nov lastnik parcele 10 metrov od meje vodnega zemljišča, na katerem je reka Sava, začel graditi dodatne prostore gostinskega obrata. Med drugim je postavil betonsko ograjo na nabrežju, ker bi rad sosedu, ki redno dostopa do reke, preprečil prehod čez svoje zemljišče. Primer 1 a. Opredelite pojma vodno zemljišče in priobalno zemljišče. b. Ali je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno posegati v prostor? c. Navedite še druge omejitve lastninske pravice na vodnem in priobalnem zemljišču. Na kateri določbi Ustave RS so utemeljene? d. Ali so bili posegi lastnika parcele iz primera zakoniti? Vodno zemljišče celinskih voda (11. člen ZV- 1) (1) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). (2) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. (3) Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. (4) Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. (5) Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava. (6) Minister predpiše podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča. Vodno zemljišče morja (28. člen ZV-1) (1) Morje so notranje morske vode in teritorialno morje po predpisih o pomorstvu. (2) Dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale je vodno zemljišče morja v lasti države. (3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je vodno zemljišče morja tudi zemljišče, ki je nastalo v morju zaradi naplavin ali umikanja vode. (4) Meja obale sega do črte najvišje plime. (5) Podrobnejši način določanja meje obale določi minister s predpisom iz šestega odstavka 11. člena tega zakona. (6) Mejo vodnega zemljišča morja določi ministrstvo in se vnese v zemljiški kataster. (7) Za spremembo vodnega zemljišča, do katere je prišlo zaradi naravnega dogodka, ki ni neposredna posledica človekove dejavnosti, se uporabljajo določbe od 23. do 27. člena tega zakona. Vodno zemljišče Vodno zemljišče celinskih voda: - zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna - je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava Vodno zemljišče morja: - dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale - je v lasti države Podzemne vode nimajo “svojega“ vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče celinskih voda (14. člen ZV- 1) (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. (2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. (3) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. (4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Vlada lahko določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki razširi priobalno zemljišče, če je to potrebno zaradi:... (6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če... Razvrščanje voda v rede (8. člen ZV-1) (1) Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red. (2) Vode 1. reda so v Prilogi, ki je sestavni del tega zakona, preostale vode pa so vode 2. reda. Priobalno zemljišče morja (29. člen ZV-1) (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče morja je priobalno zemljišče in sega 25 metrov od meje vodnega zemljišča. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko vlada s predpisom določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, skladno z določbami četrtega odstavka 14. člena tega zakona. Priobalno zemljišče Priobalno zemljišče celinskih voda: - zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče - zunanja meja priobalnih zemljišč sega: - na vodah 1. reda 15 metrov (izven naselij: 40 metrov) od meje vodnega zemljišča, - na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče morja: - zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče morja - sega 25 metrov od meje vodnega zemljišča. Omejitve posegov v prostor (37. člen) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: 1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena, 2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, 3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, 6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.... Obstoječi objekti na vodnih in priobalnih zemljiščih (201. člen) (1) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: 1. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, 2. se s tem ne poslabšuje stanja voda, 3. je omogočeno izvajanje javnih služb, 4. se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, 5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in 6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. (2) Če je bilo na vodnem ali priobalnem zemljišču pred uveljavitvijo tega zakona izdano dovoljenje za poseg v prostor, ki ni dovoljen po določbah 37. člena tega zakona, lahko imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom. (3) Prostorski akti države ali lokalne skupnosti, ki na vodnem ali priobalnem zemljišču omogočajo izvedbo posegov, ki so po določbah 37. člena tega zakona prepovedani, se morajo uskladiti z določbo tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.... Omejitve lastninske pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih (36. člen) (1) Zaradi varstva vodnega režima, omogočanja splošne rabe vodnega ali morskega dobra ter izvajanja javnih služb po tem zakonu je lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča dolžan trpeti omejitve, skladno z določbami tega zakona. (2) Druga zemljišča iz prejšnjega odstavka so zemljišča na varstvenih ali ogroženih območjih po tem zakonu in zemljišča, na katerih se izvaja raziskovanje voda ali so potrebna za izvajanje vodne pravice (v nadaljnjem besedilu: druga zemljišča). (3) Zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prvega odstavka tega člena ali vodnem objektu ali napravi v javno korist odvzame ali omeji v primerih, ki jih določa ta zakon in na način ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo razlastitev. (4) Zaradi odvajanja voda z zemljišča ali dovajanja vode na zemljišče se sme v korist tega zemljišča ustanoviti služnostna pravica odvajanja ali dovajanja vode čez sosednja zemljišča. Omejitve lastninske pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih - Omejitve posegov v prostor (37. in 37.a člen ZV-1) - Omejitve, povezane s splošno rabo voda (38. člen ZV-1) - Omejitve, povezane z izvajanjem javnih služb (39. člen ZV-1) - Omejitve, povezane z raziskovanjem voda (40. člen ZV-1) Podlaga: ekološka in socialna funkcija lastnine (67. člen Ustave) Omejitve, povezane s splošno rabo voda (38. člen) (1) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena. (2) Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda. (3) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru. (4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko lastnik ali drug posestnik objekta javne infrastrukture izključi splošno rabo na območju, na katerem se nahaja objekt, če je to nujno zaradi varovanja življenja ali zdravja ljudi. (5) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena nima pravice do odškodnine, razen za navadno škodo. Omejitve, povezane s splošno rabo voda (38. člen) - Lastnik vodnega ali priobalnega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega j. dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra. - Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda. - Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem javnem dobru. - Lastnik vodnega ali priobalnega zemljišča zaradi omenjenih omejitev nima pravice do odškodnine, razen za navadno škodo. Omejitve, povezane z izvajanjem javnih služb (39. člen) (1) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po tem zakonu ali javne službe varstva okolja izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče. (2) Izvajalec javne službe mora pri izvajanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka v čim manjši meri vplivati na stanje zemljišč iz prejšnjega odstavka, po opravljenih delih pa odpraviti škodo, povzročeno z izvedenimi deli. (3) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega odstavka tega člena nima pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu javne službe ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega odstavka. Omejitve, povezane z izvajanjem javnih služb (39. člen) - Lastnik vodnega ali priobalnega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po tem zakonu ali javne službe varstva okolja izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče. - Izvajalec javne službe mora v čim manjši meri vplivati na stanje vodnih in priobalnih zemljišč, po opravljenih delih pa odpraviti škodo, povzročeno z izvedenimi deli. - Lastnik vodnega ali priobalnega zemljišča zaradi omenjenih omejitev nima pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu javne službe ni uspelo odpraviti. Omejitve, povezane z raziskovanjem voda (40. člen) (1) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča je zaradi raziskovanja voda za oskrbo s pitno vodo ali za izvajanje državnega monitoringa voda ali za raziskovanje voda, ki se izvaja v okviru s predpisi določene raziskovalne dejavnosti, dolžan dopustiti postavitev in obratovanje za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopna in vrtalna dela, poskusna črpanja, odvzem vzorcev tal in druga dela, povezana s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi. (2) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča je zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka dolžan dopustiti tudi uporabo svojih objektov in naprav, ki omogočajo odvzem vzorcev vode. (3) Izvajalec del iz prejšnjih odstavkov mora pri izvajanju del v čim manjši meri vplivati na stanje zemljišč in objektov ter naprav iz prejšnjih odstavkov, po opravljenih delih pa vzpostaviti stanje, enakovredno stanju pred opravljenimi deli. (4) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega in drugega odstavka tega člena nima pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu del ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega odstavka. Razlastitev (41. do 43. člen) Razlastitev zaradi splošne rabe (41. člen ZV-1) Če drugače ni mogoče zagotoviti splošne rabe vodnega ali morskega dobra, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev, pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom. Razlastitev zaradi izvajanja javnih služb (42. člen ZV-1) (1) Če drugače ni mogoče zagotoviti izvajanja javnih služb po tem zakonu, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev, pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom. (2) Za gradnjo vodnega objekta in naprave, namenjene izvajanju javne službe po tem zakonu, se lahko odvzame ali omeji lastninska pravica na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev, pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom. Pravice lastnika priobalnega zemljišča (43. člen ZV-1) Če je uporaba priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz 38. ali 39. člena tega zakona trajno onemogočena, ima lastnik tega zemljišča pravico do odškodnine ali nadomestila v naravi po predpisih, ki urejajo razlastitev. Splošne prepovedi (84. člen) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: 1. ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, 2. zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, 3. ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, 4. onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Odlaganje ali odmetavanje snovi / predmetov (68. člen) (2) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano: 1. odlaga

IZHODIŠČA IN TEMELJNI KONCEPTI PRAVA (VARSTVA) OKOLJA PDF

Document Details

Tags

Related

Summary

Full Transcript

Upgrade to continue