Osnove zdravstvene nege - procesna metoda dela v ZN - 2024/2025 PDF

Document Details

WorkableAllusion

Uploaded by WorkableAllusion

2024

UP FVZ

Doroteja Rebec

Tags

health care medical procedures health problems nursing

Summary

This document is a past paper for a health care course, featuring a case study on a patient with elevated temperature and pain. It details the process of health care (PZN), including data gathering, analysis, synthesis, and conclusion.

Full Transcript

Osnove zdravstvene nege - procesna metoda dela v ZN - UP FVZ 1.letnik ZN1 2024/2025 Nosilec predmeta: viš. pred. Doroteja Rebec Opredelitev pojma Proces zdravstvene nege (PZN) ali procesna metoda dela v ZN PRIMER:...

Osnove zdravstvene nege - procesna metoda dela v ZN - UP FVZ 1.letnik ZN1 2024/2025 Nosilec predmeta: viš. pred. Doroteja Rebec Opredelitev pojma Proces zdravstvene nege (PZN) ali procesna metoda dela v ZN PRIMER: pacient sprejet zaradi povišane tel. temp. 39,9°C in bolečin ledveno; ima suha usta, urina v zadnjih 6-ih urah 150ml, urin je moten; je zaskrbljen, ker je doma pustil psa; odvzame se kužnine; izvaja se hidracijo per os in parenteralno; prejme analgetično terapijo; po aplikaciji antipiretika tel. temp. pade na 37,4°C. ZBIRANJE PODATKOV Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 2 Opredelitev pojma Proces zdravstvene nege (PZN) ali procesna metoda dela v ZN PRIMER: pacient sprejet zaradi povišane tel. temp. 39,9°C in bolečin ledveno; ima suha usta, urina v zadnjih 6-ih urah 150ml, urin je moten; je zaskrbljen, ker je doma pustil psa; odvzame se kužnine; izvaja se hidracijo per os in parenteralno; prejme analgetično terapijo; po aplikaciji antipiretika tel. temp. pade na 37,4°C. ZBIRANJE PODATKOV Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 3 MS obravnava pacienta na podlagi kritičnega razmišljanja o primeru: (1)potrebno SPECIFIČNO ZNANJE = poznavanje konceptov o: Telesna temperatura (normalna/povišana; posledice povišane tel. temp.; načini za zniževanje…); Urotrakt (zdrav/patološki urin, funkcija ledvic, znaki obolenja ledvic, odvzem vzorca urina…); Bilanca tekočin v telesu (vnos/izgube, potrebe po tekočini ob febrilnem stanju / ob infektu; znaki pri dehidraciji; načini nadomeščanja tekočin…). Bolečina in počutje pacienta (bolečina ledveno). Stres, stika, zaskrbljenost (doma je pustil psa; živi sam). Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 4 (2)potrebna sposobnost ANALIZE, SINTEZE, SKLEPANJA Kaj je odstopanje od zdravega? Tel. temp., patološki izgled urina in količina, dehidracija. V kolikšni meri je izraženo odstopanje? Padec tel. temp.; stopnja motnosti urina in oligurije; stopnja dehidracije; ocena bolečine. Kam to vodi? Brez ukrepanja v vitalno ogroženost pacienta zaradi: stopnjuje se dehidracija, infekt napreduje v sepso, telo se brani z dvigovanjem tel.temp. (hipertermija), stopnjuje se bolečina, stiska, stres, zaskrbljenost ne prispevajo k okrevanju. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 5 (3)potrebna odgovornost za ARGUMENTIRANO SPREJEMANJE ODLOČITEV IN UKREPANJE Kaj narediti takoj, kaj kasneje, kako, kje, kdo? Odvzem vzorcev; hidracija, analgetik, antipiretik, opazovanje / spremljanje stanja, skrb za udobje, pomoč pri potrebah, ki jih pacient v tem stanju ima… Kontaktiranje svojcev, sosedov, pomembnega drugega, da poskrbijo za psa do pacientovega odpusta. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 6 Zato PZN opredelimo kot: Način razmišljanja (1) in delovanja MS / metoda dela (2) v ZN, ki omogoča: Sistematično (vrstni red – zaporedje faz) Kontinuirano (neprestano v času – spirala) V pacienta usmerjeno, individualno prilagojeno, holistično naravnano – in zato pacientu prilagojeno in iz pacienta izhajajočo ZN Na različnih področjih in nivojih ZN in oskrbe pacienta uporabno obravnavo, ki je zaradi vsega tega kakovostna in varna obravnava Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 7 Shematično je cikel sestavljen in PZN je cikel iz faz… zaporednih faz, dejansko pa se skozi čas obravnave pacienta dogaja kot spirala (iteracije – ponovitve). 1.faza Ugotavljanje stanja pacienta Vrednotenje Identifikacija 6.faza učinkov ZN na 2.faza problemov (ND) pacienta Izvedba NI Postavitev ciljev 3.faza 5.faza Načrt NI 4.faza Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 8 …in je spirala v času dogajanja Kdaj se PZN začne? Kaj se vmes dogaja? Kdaj se PZN preneha? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 9 PZN - značilnosti (1)Sistematičen, organiziran, kontinuiran, logičen: zaporedje faz (ni preskakovanja faz), specifična vsebina vsake posamezne faze kontinuiteta obravnave – spirala v času (krog PZN se neprestano dogaja, se ne prekinja) (2)Dinamičen, spremenljiv: Pacientovo stanje se spremeni – cikel PZN se ponovno zažene (za nove ukrepe) Okoliščine se spremenijo – cikel PZN se ponovno zažene (za nove ukrepe) (3)Fleksibilen, prilagodljiv, uporaben povsod v ZN: na vseh nivojih ZV pri posamezniku / družini / skupnosti pri zdravih, bolnih, mladih, starih na katerem koli specifičnem področju ZN Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 10 (4)Usmerjen k pacientu – pacient je center (subjekt) obravnave ugotovljeni pacientovi neg. problemi / potrebe / stanje so izhodišče za PZN cilji / izidi so stanje pacienta, ki ga želimo doseči s pomočjo ZN in je tudi realno dosegljivo glede na pacientovo izhodiščno situacijo izvajanje intervencij je prilagojeno pacientu učinek ZN vrednotimo skozi spremembo pacientovega stanja (ne, kaj je bilo izvedeno!) (5)Omogoča aktivno vloga pacienta: pacient ima možnost aktivno sodelovati, vplivati na obravnavo upoštevati, kolikor v tem trenutku zmore: se ne vključi (popolna odvisnost) se delno vključi (delna odvisnost) se v celoti vključi (samostojnost) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 11 (6)Omogoča holistično (celovito) obravnavo pacient je bio-psiho-socialno-duhovna celota – odzivamo se kompleksno kot celota (ne funkcioniramo le po organskih sistemih ali delih telesa)… Sprememba na enem področju (organska bolezen) povzroči učinke na drugih področjih (ne moremo delati, nimamo volje po druženju, trpimo zaradi…) …in v povezavi z okoljem (7)Omogoča individualni pristop v obravnavi ljudje/pacienti s(m)o različni, edinstveni v potrebah, razmišljanju, odzivanju, doživljanju, lastnostih… Zato gledati pacienta kot „celega“ človeka in v kontekstu z okoljem Spoštovati njegove pravice, avtonomijo, dostojanstvo, zasebnost, odločitve… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 12 (8)Omogoča enakovrednost in enkopravnost v odnosu MS-pacient (terapevtski odnos): Vzpostavljanje konstruktivnega vzajemnega partnerskega odnosa – vpliva na potek in na rezultate zdravljenja Partnerstvo - pacient ne sme biti „objekt“ (v podrejenem položaju, pasiven, neupoštevan, nespoštovan, nerazumljen), ampak „subjekt“ (spoštovan, razumljen, slišan, vključen, upoštevan…) Empatija (poslušanje, razumevanje brez obsojanja) Zaupanje v pacienta (kot osebi, ki zmore, v njegove sposobnosti in znanje) Varovanje zasebnosti in poklicne tajnosti (poklicna molčečnost) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 13 Zgodovina PZN Model PZN nastane kot posledica razvoja ZN: tradicionalna ZN v sodobno ZN (v ZDA po 1950): nove vsebine v ZN, nova spoznanja, vpliv spoznanj iz drugih discipline, novi načini razmišljanja in delovanja v ZN… PZN se razvija in spreminja postopoma - bistveni časovni: 4 faze (Yura in Walsh, 1967): = ocena – načrtovanje – izvajanje - vrednotenje 5 faz (ANA – amer. združ. MS, 1991) – vključijo fazo ND: = ocena – ND – načrtovanje – izvajanje – vrednotenje 6 faz (ANA, 1998) – vključijo fazo ciljev/izidov: = ocena – ND – cilji/izidi – načrtovanje – izvajanje – vrednotenje Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 14 Danes veljata… 5 fazni PZN: 6 fazni PZN: OCENA (1.f.) OCENA (1.f.) ND (2.f.) ND (2.f.): NAČRTOVANJE (3.f.): … in določanje prioritete negovalnih Določanje prioritete negovalnih problemov / ND problemov / ND CILJI (3.f.): Načrtovanje ciljev / izidov Določanje ciljev / izidov Načrtovanje negovalnih intervencij NAČRTOVANJE (4.f.): Zapis negovalnih intervencij Načrtovanje negovalnih intervencij IZVAJANJE (4.f.) Zapis negovalnih intervencij VREDNOTENJE (5.f.) IZVAJANJE (5.f.) VREDNOTENJE (6.f.) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 15 PZN 1. faza: ugotavljanje (ocena) pacientovega stanja ZBIRANJE PODATKOV Sistematično – okvir, sistem, po katerem ocenjujemo stanje Vrednotenje Ocena pacientovega Zapis ugotovljenega stanje = pacientovega stanja NEGOVALNA ANAMNEZA stanja (6=1) (1=6) Viri podatkov: Opazovanje Izvedba neg. Negovalna diagnoza Meritve intervencij (5) (2) Razgovor (pacient, svojci, osebje) Zdravstvena dokumentacija Cilji + Načrtovanje Kriteriji neg. intervencij (3) (4) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 17 Vprašanja za razumevanje: Razlika med podatkom o pacientovem stanju in informacijo o pacientovem stanju? Podatek sam zase? Informacija – podatki znotraj konteksta okoliščin dobijo smisel, pomen Objektivni podatki / subjektivni podatki? Opazovanje, merjenje, dokumentacija, testi, fizikalni pregled… Pacientove navedbe Primarni viri podatkov / sekundarni viri podatkov? Pacient – primarni (neposredni) vir Vse ostalo, kar ni direktno od pacienta (svojci, osebje, dokumentacija…) Tehnike zbiranja podatkov/informacij? Intervju, opazovanje, fizični pregled, meritve, lab. testi, preiskave (diagnostika) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 18 Kaj je splošno opazovanje / kaj je specifično (usmerjeno) opazovanje in ocenjevanje pacienta? Splošno – osnovna shema za zajem pacientovega stanja = zdravo / patološko Specialno – ciljano, usmerjeno raziskovanje patološkega (odstopanj) Kaj je negovalna anamneza (NA)? Zajem podatkov o pacientu v trenutku sprejema + za nazaj Spoznavanje pacienta začne s sprejemom Anamneza znotraj 24h-48h po sprejemu Spoznavanje do odpusta Kako se NA razlikuje od anamneze drugih članov zdravstvenega tima (npr. od zdravnikove anamneze)? Kaj je namen dr. anamneze / kaj je namen negovalne anamneze? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 19 Kaj služi kot okvir/sistem, po katerem ocenjujemo pacientovo stanje? Pacientove značilnosti in potrebe Teoretično znanje (npr. teorije in teoretični Značilnosti poteka modeli v ZN) kot obravnave vodnik pri razmišljanju o… OKVIR ZA OCENO STANJA PACIENTA Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 20 Katere teorije ZN / teoretične modele (v slov. prostoru) uporabimo v oceni stanja pacienta: Človekove potrebe (Henderson) / Življenjske aktivnosti (Roper) Model samooskrbe (Orem) Medosebni odnos MS-pac. (Peplau) 11 vzorcev zdravega obnašanja (Gordon) Ohranjanje in vzdrževanje energije (Levine) Teorija doseganja cilja (King) Model adaptacije (Roy) Koncept skrbi (Watson; Swanson) Koncept transkulturnosti (Leininger; Purnell; Papadopoulos; Campinha- Bacote) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 21 Izhodišče za oceno stanja – teorija V. Henderson Človekove potrebe so: 1.normalno dihanje 2.ustrezno prehranjevanje / pitje 3.izločanje telesnih izločkov 4.gibanje in zavzemanje želenega položaja 5.spanje in počitek 6.izbira ustreznih oblačil, oblačenje / slačenje 7.vzdrževanje normalne telesne temperature z ustreznim oblačenjem in prilagajanjem okolja 8.vzdrževanje telesne čistoče in urejenosti 9.izogibanje nevarnostim v okolju in preprečevanje ogrožanja drugih 10.komuniciranje z drugimi – izražanje čustev, potreb in mnenj 11.verovanje glede na osebno prepričanje 12.opravljanje dela, ki nudi zadovoljstvo in uspeh 13.igranje in vključevanje v različne oblike rekreacije 14.učenje, odkrivanje novega, kar vodi v normalen razvoj in zdravje Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 22 Izhodišče za oceno stanja – teorija N. Roper 12 življenjskih aktivnosti: Biološko nujne ŽA: ŽA za omogočanje in vzdrževanja kakovosti dihanje, življenja: prehranjevanje-pitje, doseganje-ohranjanje varnega okolja, izločanje, komuniciranje, vzdrževanje tel.temp., osebna higiena-oblačenje, gibanje, delo-igra, spanje, seksualnost-razmnoževanje-ustvarjalnost umiranje Osnovni princip teorije: vsebina, način in zmožnost izvajanja ŽA pacienta (življenjski stil) se skozi življenje spreminja – dinamika življenja (vpliva starost, zdravje-bolezen, dejavniki iz okolja in značilnosti pacienta kot osebe); MS to opazuje in ukrepa v primeru odstopanj (v vsebini / v načinu / v zmožnostih). Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 23 Izhodišče za oceno stanja – teorija D. Orem Model SO sestavljajo 3 teorije: Teorija SO, ki se navezuje na … Teorijo primanjkljaja SO (deficit v SO pri pacientu) Teorija podpornih sistemov v SO (ZN nadomešča deficit SO pri pacientu) Funkcija SO: zmožnost uravnavati področja življenja, da bi ostali zdravi, funkcionalni in se dobro počutili. Osnovni princip modela SO: Pacient izvaja SO samostojno = neodvisen = ne potrebuje podpore ZN Pacient delno izvaja SO = delno odvisen = potrebuje delno podporo s strani ZN Pacient ni zmožen SO = popolna odvisnost = potrebuje popolno podporo s strani ZN ALI: ZN nadomešča primanjkljaj v tolikšni meri in toliko časa in na tistih področjih SO, kjer in dokler obstaja potreba po vzpostavljanju in ohranjanju SO. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 24 Izhodišče za oceno stanja – teorija H. Peplau Med MS-pacient se vzpostavi, ohranja/razvija in zaključi th odnos – faze (orientacija, identifikacija problema, eksploatacija, razrešitev odnosa); Odnos je dinamičen – se razvija (dinamika odnosa!), spreminja se vloga pacienta (tujec, sodelujoča oseba, partner, samostojen in odgovoren posameznik) in MS (kot tujka, nato kot vir informacij, učiteljica, voditeljica, nadomestna oseba, svetovalka) v odnosu skozi faze odnosa Namen je terapevtski – odnos MS-pac. je osnovno „orodje“, preko katerega MS/pac. delujeta Učinek odnosa je obojestranski (oba vnašata SEBE v odnos in oba se kot OSEBI spreminjata skozi odnos) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 25 Izhodišče za oceno stanja – 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po M. Gordon 11 vzorcev, ki opisujejo ODZIV/REAKCIJO/STANJE pacienta, družine, skupine ljudi, skupnost: (1) Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja (2) Prehrambeni in metabolični procesi (3) Izločanje (4) Fizična aktivnost (5) Počitek – spanje (6) Kognitivni procesi (7) Zaznavanje samega sebe (8) Družbena vloga in medsebojni odnosi (9) Spolni – reproduktivni sistem (10) Obvladovanje stresnih situacij (11) Vrednostni sistem Če ugotovimo v vzorcih disfunkcionalno stanje / disfunkcionalen odziv / disfunkcionalno reakcijo = ND! Uporabnih pri različnih skupinah / populacijah: Odrasli Otrok / dojenček Družina Skupnost Kritično bolni, ogroženi (znotrajDoroteja kritične ZN)zdravstvene nege Rebec Osnove 26 Še vedno zelo pogosta kombinacija treh teorij v klinični praksi ZN: Človekove potrebe (potrebe Model samooskrbe po pacienta) po Virginiji Henderson Dorotheji Orem …”Koliko človek “poskrbi” sam zase…” Življenjske aktivnosti po Nancy Roper (podobna teoriji po V.H.) Ne potrebuje pomoči Potrebuje delno pomoč Potrebuje popolno pomoč To ni enako osebna higiena!! Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 27 Primer za opis pacientovega stanja po teoriji človekovih potreb Virginije Henderson 1.dihanje Način/dihalna pot: samostojno (spontano) na nos/usta je na respiratorju (pacient je umetno ventiliran) preko traheostome ima tubus/airway Frekvenca (enote!):... vdihov/min Globina (volumen): plitvo, poglobljeno, primerno polnjeno Ritmičnost (enakomernost): enakomerno, ritmično (glej patološke vzorce dihanja Küssmaulovo, Cheyne-Stokesovo) Slišno piskanje, hropenje (potrebne aspiracije dihal?) Kašelj (produktiven, suh) – sam izkašlja? Potrebne aspiracije dihal? S pomožno muskulaturo Barva kože (bleda, cianotična – periferna, centralna cianoza?) in sluznic Dispnoičen (ob kakšnem naporu?) Vedenje – nemir, strah → motnje zavesti Ima kisik (O2) ali drugo podporno th ali lego/položaj Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 28 2.ustrezno prehranjevanje / pitje Stopnja SO: Način vnosa: ✓ Samostojen  Per os (po žlici, po brizgi) ✓ Popolnoma odvisen  Po NGS ali gastrostomi  TPP (totalna parenteralna ✓ Potrebuje delno pomoč pri... prehrana)  karenca Količina zaužite hrane/tekočine:  v času od…do…ml Dietni predpis in tekstura hrane KAJ (konzistenca): …hranjenju  Sladkorna, ulkusna, jetrna… …uživanju tekočine  Mleta, miksana, pasirana, sondna Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 29 3.izločanje/odvajanje Kontinenten/inkontinenten Stopnja SO: Način: ✓Samostojen V plenico ✓Popolnoma odvisen Na wc ✓Potrebuje delno pomoč pri... Predloga/plenica samo čez dan TUK Vzorec: mokrota plenice (kolikokrat v času od…do…in KAJ koliko mokra) …AG negi diureza v ml in v času …nadzoru nad vzorcem na blato 1x/dan, 1x/3dni… Izgled urina, blata Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 30 4.gibanje PROSTOR, KJER SE PACIENT GIBLJE: KOLIKO JE SAMOSTOJEN: V postelji Samostojen pri… Sedeči voziček Potrebuje pomoč pri… Soba Popolnoma odvisen pri… Po ustanovi Izven ustanove KOLIKO ČASA IZVAJA AKTIVNOST? PRIPOMOČKI? KAKO PRENAŠA AKTIVNOST – posebnosti med gibanjem, po gibanju KAKO VZDRŽUJE POLOŽAJ, (utrujenost, dispnoa, bolečine, RAVNOTEŽJE? slabost…motiviranost…vztrajnost…)? MIŠIČNA MOČ, KONTRAKTURE, INVALIDNOST? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 31 5.spanje in počitek Količina in kvaliteta spanja: Spi celo noč, se prebuja ponoči Pozno zaspi, zgodaj se zbudi Ritem spanja (zamenja dan in noč) Navade pred spanjem Zaspi z uspavali Subjektivno zaznavanje in občutki (objektivno morda ni odstopanj, subjektivno pa pove, da je slabo spal, da ni spočit…) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 32 6.oblačenje / slačenje 7.vzdrževanje telesne temperature Sposobnost SO: Okončine tople, hladne  Samostojno se…  Potrebuje delno/popolno Koža suha, vlažna pomoč pri… obleče/sleče Sposobnost SO – KAJ NAREDI: si zapne/odpne gumbe, zadrgo se obuje/sezuje si zaveže/odveže vezalke se sam odkrije, pokrije se sam obleče, sleče glede na Izbira oblačil temperaturo okolja ALI Urejenost oblačil, videz sam pove, če mu je hladno, pretoplo Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 33 8.osebna higiena HIGIENSKO STANJE: STOPNJA SO: ✓ Samostojen ✓ Koža po telesu je... ✓ Popolnoma odvisen ✓ Ustna votlina je... ✓ Potrebuje delno pomoč pri... ✓ Zobovje je... ✓ AG predel je... ✓ Nohti so... KAJ ✓ Lasje so... pacient naredi... MS naredi... KJE: v postelji, pri umivalniku, potrebuje spodbudo, nadzor… tuš… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 34 9.izogibanje nevarnostim iz okolja Nevarnost za…padec, samopoškodovanje, RZP, infekt, zaužitjem toksične vsebine… (=vsebina nevarnosti) Ocena sposobnosti SO in s tem stopnje ogroženosti izhaja iz: Sposobnosti prepoznati nevarnost Sposobnosti obvarovati se Možnosti: ✓Pacient je zmožen prepoznati / je zmožen se obvarovati (samostojen) ✓Pacient je zmožen prepoznati / ni zmožen se obvarovati (kognitivna dimenzija deluje, fizično ne more = odvisen) ✓Pacient ni zmožen prepoznati / je zmožen se obvarovati (kognitivna dimenzija prizadeta, npr. demenca, fizično pa se bi lahko obvarovala, če bi prepoznal = odvisen) ✓Pacient ni zmožen prepoznati / ni zmožen se obvarovati (prizadeta kognitivna in fizična komponenta = odvisen) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 35 10.komunikacija Način komuniciranja + sposobnost komuniciranja: kakšen kontakt je s pacientom možno vzpostaviti: VERBALNI in/ali NEVERBALNI OBOJE OPISATI! V POVEZAVI Z…: ✓ s stanjem zavesti in orientacijo v času, prostoru in osebi ✓ glede na sposobnosti komuniciranja - duševne, fizične omejitve ✓ kako se pacient odziva - vede (sodeluje, odklanja, je agresiven, se boji, joče, drža telesa...) ✓ koliko nas razume (verbalni del) ✓ koliko mi njega razumemo (govor, grimase, kretnje, znaki...) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 36 11.Verske in duhovne potrebe Pacientov pogled na življenje (filozofija, doživljanje (ne)smisla, razmišljanje in doživljanje sebe v povezavi s samim seboj in z vsem) = DUHOVNI ASPEKT Versko prepričanje, izvajanje verskih obredov, potreba po udeleževanju verskih obredov, posredno sklepamo iz molitvenikov, verskih podobic = RELIGIOZNI ASPEKT 12.Delo in prosti čas ter 13.Rekreacija in igra Kaj: animacijske dejavnosti, telovadba, sprehodi, hobiji… Zmožnost: ali je sploh aktiven; v čem je aktiven; koliko zmore? 14.Učenje če ugotovimo primanjkljaj znanja in na katerem področju (kaj: ne razume, ne pozna, se ne drži th programa) ali je zdr-vzg vsebine zmožen razumeti in jih izvajati (npr. kontrola krv. sladkorja, aplikacija insulina)? ali je sprejemljiv/pripravljen/motiviran ali odklanja…? je potrebno delo s svojci? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 37 PZN 2. faza: negovalne diagnoze Vprašanja za razumevanje: Kaj negovalna diagnoza (ND) po definiciji? Zakaj MS diagnosticira (postavlja ND) – kaj je namen diagnosticiranja v ZN? Kako in zakaj jo razlikujemo od medicinske diagnoze (MD), ki jo postavlja zdravnik? Kaj so kolaborativni problemi? Kako razlikujemo kolaborativne probleme od MD? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 39 Definiranje ND Je opis odziva – reakcije posameznika / družine / skupine / skupnosti na… Ta odziv – reakcija se kaže kot stanje / vedenje tega posameznika / družine / skupnosti Gre za odziv – reakcijo na… zdravstveno stanje in/ali življenjsko situacijo Je klinična presoja MS o tem pacientovem odzivu / reakciji ali o dovzetnosti za nek odziv/reakcijo MS na podlagi znanja, usposobljenosti in pristojnosti samostojno ugotavlja ND (diagnosticira – klinično presoja) in rešuje negovalno problematiko: ND so osnova za načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij; In so osnova za doseganje želenih izidov (rezultatov) pri pacientu In s tem tudi za vrednotenje učinkov ZN (učinkov ZN na pacientovo stanje – kako se odziv/reakcija pri pacientu spremeni kot posledica delovanja ZN). Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 40 Namen diagnosticiranja – identificirati probleme, ki so v pristojnosti reševanja MS (MS prepozna problem, je kompetentna za reševanje problema in je kompetentna za preverjanje učinkov ZN na stanje pacienta); Od natančnosti pri diagnosticiranju je odvisen celoten PZN: Pacient je deležen ZN, ki jo potrebuje (izhajamo iz njegovih potreb po ZN) Pacient ne dobi točno tistega, kar potrebuje, ampak približek = njegove potrebe niso „pokrite“ – neustrezna ZN za tega pacienta! Proces diagnosticiranja JE PROCES = vključuje več aktivnosti MS: od prvega pridobljenega podatka o pacientu do postavitve končne ND Zajema 1. in 2.fazo PZN = DIAGNOSTIČNI PROCES (več v predavanju 10) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 41 Zakaj ND in MD nista isto in zakaj MS v obravnavi pacienta ne izhaja kar iz MD? Človekov odziv / reakcija (koncept človeka zajema: posameznika / družino / skupino / skupnost) je vedno: Celosten (holistično gledanje) Individualen (specifičen za nekega posameznika) Zato ND ≠ MD: Ker ND poimenuje odziv pacienta, MD poimenuje bolezensko stanje Ker se ND spreminjajo kot se spreminja odziv (stanje) pacienta; MD ostaja nespremenjena Zaradi celostnega in individualnega človekovega odziva (stanja) opazimo, da se pacienti z isto MD različno odzivajo – zato imajo različne ND. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 42 Primer: dva pacienta - oba diabetika na insulinu ALI dva pacienta - oba po zlomu desne podlahti Oba pacienta z isto medicinsko dg različno reagirata na svoje stanje – posledično potrebujeta različno pomoč! Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 43 Definiranje kolaborativnega problema MS zazna pacientovo stanje/odziv, ki pa je takšne narave, da ga ne more reševati samostojno (avtonomno), ampak v sodelovanju (v kolaboraciji) z drugimi strokovnjaki (dr, FTH, dietetik, socialni delavec itd.). Spomnimo: pri diagnosticiranju = ugotavljanju ND je MS avtonomna – samostojna zaradi specifičnega strokovnega znanja iz ZN in usposobljenosti zaradi te kompetentnosti samostojno ugotavlja, načrtuje, izvede in preveri učinke ZN na stanje pacienta. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 44 Vprašanja za razumevanje: Kaj je osnovna struktura ND – elementi PES! Vrste ND ali kako razlikujemo ND glede na strukturo PES? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 45 PES struktura ND P= problem E= vzroki - dejavniki, ki so privedli do nastanka ND S= znaki/simptomi, s katerimi se ND kaže Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 46 Zapis ND upoštevajoč strukturo PES Primer zapisa ND s strukturo PES (k problemu usmerjena/aktualna): Obstipacija (P) zaradi zaužite premalo tekočine (E), ki se kaže s porušenim vzorcem odvajanja (pacient ni šel na blato 5.dan) (S/Z). Primer zapisa ND s strukturo PE (potencialna): Nevarnost za obstipacijo (P) zaradi zaužite premalo tekočine (E). DIAGNOSTIČNA IZJAVA = zapis ND z vsemi elementi, ki jih ND vključuje. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 47 Glede na PES strukturo delimo ND: Vrste ND P E S Prioriteta reševanja Aktualna ali reševati po prioriteti reševanja + + + k problemu usmerjena Potencialna preprečevati razvoj problema, ker E so, + + / čeprav S še ni, vendar v prihodnosti obstaja nevarnost za pojav S... Dg promocije zdravja izkoristiti resurse pacienta za doseganje + ? + ali „wellness“ diagnoza višje ravni zdravja, dobrega počutja … Sindromske ND + + + reševati po prioriteti reševanja + + imeti v mislih, ker trenutno še ne vemo, Domnevne sum možni kaj se bo v prihodnosti razvilo – obstaja na...... / sum, da se razvije P, ker E so možni... Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 48 Vrste ND Poimenovanje vrst ND (zakaj dvojno poimenovanje?): Aktualna ND = K problemu usmerjena ND Že izražena skozi vse 3 elemente (simptome/znake, vzroke in problem). Potencialna ND = Potencialna ND Izraženi so samo vzroki in potencialnost problema. Ni še izražena s simptomi/znaki, se pa lahko spremeni v aktualno ND, če ne ukrepamo z intervencijami ZN. Wellness ND = ND promocije zdravja Izraža notranje resurse pacienta (željo, motiviranost, potrebo, pripravljenost), da bi svoje stanje (ki je že dobro) še izboljšal. Sindromska ND = Sindromska ND Skupek večih ND. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 49 V praksi…kaj se dogaja s posameznimi elementi PES? a) Ko pacienta b) Ko ND zapišemo: opazujemo: S E P P E S Najprej opazimo… Izrazimo problem, težavo… Nato ugotovimo vzrok… …zaradi… Zapišemo kot problem, težavo… …, ki se kaže z… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 50 Primer k problemu usmerjene = aktualne ND Smer zapisovanja P= P. sposobnost izvajanja os. hig. je zmanjšana… E= …zaradi fizične oslabelosti… S=..., in se kaže s tem, da si ne more umiti zg., sp. dela telesa, ne more izvesti ustne nege… Smer opazovanja, zbiranja podatkov, razmišljanja o pacientovem stanju. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 51 Primer potencialne ND… P= nevarnost za zmanjšano zmožnost izvajanja os. hig.... E= …zaradi fizične oslabelosti… S= / Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 52 Še o pojmu “standardizirane” in “individualne” ND STANDARDIZIRANE ND? Že vnaprej oblikovane (kot vidimo v klasifikacijskem sistemu NANDA-I taksonomija II) Vnaprej določen seznam in vsebina vzrokov (E) Vnaprej določen seznam in vsebina simptomov/znakov (S) Enotna dg oznaka (P) Znotraj sistema standardiziranih ND iščemo primerno ND za pacienta. Dobra stran: hitro in učinkovito sporazumevanje, vsi razumejo izraze na enak način. Slaba stran: če v sistemu ne najdemo za pacienta primerne ND. INDIVIDUALNE ND? Za določenega pacienta specifično oblikovana ND: Za P (dg oznake niso poenotene) Za E (specifični vzroki) Za S (specifični simptomi/znaki) Ni vnaprej določenega sistema, ampak se ND oblikuje specifično samo za določenega pacienta. Dobra stran: najbolj individualizirane ND, ki najbolj natančno izražajo pacientovo stanje. Slaba stran: sporazumevanje strokovnjakov otežkočeno, možni nesporazumi, različne interpretacije, večja možnost napak. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 53 „ND so standardiziran jezik v ZN“: Strokovni jezik (strokovna terminologija) = nabor izrazov specifičnih za neko disciplino Pojmi, fenomeni v ZN (kot npr. ND) so lahko: vnaprej formulirani = standardizirani in urejeni v pregleden, logičen, smiseln sistem = taksonomijo (ki je več od navadne klasifikacije) z ND na standardiziran (vnaprej določen in urejen način) izražamo pacientovo stanje oziroma odzive na zdravstveno / življenjsko situacijo Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 54 PZN 3. faza: cilji / izidi Vprašanja za razumevanje: Kaj izražajo cilji (C) in kaj kriteriji (K)? Na kaj/koga se nanašajo? Kakšen je odnos med: P E S C K Zakaj enkrat govorimo o “ciljih in kriterijih”, drugič o “izidih in indikatorjih izida”? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 56 Definiranje ciljev / izidov Cilji / izidi so: realna in željena sprememba stanja / vedenja pacienta (= sprememba odziva / reakcije na…) ALI ohranjanje stanja / vedenja (reakcije / odziva): je sprememba v pacientovem stanju, ki jo želimo doseči z izvajanjem neg. intervencij = učinek ZN viden skozi spremembo stanja-odziva-reakcije pacienta, ki je lahko: Sprememba stanja na boljše Ali vsaj ohranjanje obstoječega stanja Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 57 Vedno se nanašajo na stanje pacienta (ne na MS in ali na to, kaj je/ni naredila MS!) MS bo naredila… Narejena bo posteljna kopel in izhajajo iz ND: Cilji (C): izražajo obratno stanje od P Kriteriji (K): izražajo obratno stanje od S/Z Zapišemo jih kot: pacient »bo« / »ne bo« So osnova za vrednotenje, zato natančno opisati stanje / vedenje (odziv- reakcijo), ki ga želimo doseči. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 58 Razlika med C in K? Cilji bolj splošno opisni, širši običajno so bolj dolgoročno usmerjeni izražajo stanje obratno od problema (P) Kriteriji Konkretno opisni, bolj specifično usmerjeni (vsebujejo konkretne elemente) – glej SNOČ: S-subjekt: pacient bo prejel (kdo je subjekt obravnave) N-nivo: 150ml nesladkanega čaja (kaj, koliko, česa bo deležen) O-okoliščine: po NGS (na kakšen način bo tega deležen) Č-čas: na 2h (kdaj, v kakšnem časovnem okvirju bo tega deležen) so bolj kratkoročni / etapni izražajo stanje obratno od simptomov/znakov (S) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 59 Primeri cilja/kriterijev…za higiensko stanje Pacientka bo čista in urejena Koža po telesu bo… Ustna votlina bo… Lasje bodo… Nohti bodo… AG predel bo… CILJ KRITERIJI Po čem bomo vedeli, da je… ? Če bo… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 60 Primeri cilja/kriterijev…za stopnjo samooskrbe Pacientka bo ohranila stopnjo Samostojno si bo umila roke, samooskrbe pri izvajanju osebne obraz, zg. del telesa, izvedla higiene ustno nego z… CILJ KRITERIJ Po čem bomo vedeli, da je…? Če si bo… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 61 Razlikovanje med cilji / izidi Oba pomenita: želeno, realno, dosegljivo, časovno opredeljivo spremembo stanja (odziva) pacienta/družine/skupine ljudi/skupnosti spremembo stanja, ki je posledica delovanja ZN (učinek negovalnih intervencij) spremembo stanja, ki je merljiva (izid je dinamična sprememba, cilj je končno stanje) RAZLIKA: Cilj = končno stanje (doseženo ali ne doseženo); sestavljajo ga etapni cilji – kratkoročni cilji – kriteriji (merljivi deli cilja) Izid = stalno spreminjajoče se in merljivo stanje skozi kontinuum ZN obravnave; sestavljajo ga indikatorji izida (merljivi deli izida) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 62 PZN 4. faza: načrtovanje negovalnih intervencij Vprašanja za razumevanje: Kaj je funkcija negovalnih intervencij (NI)? P E S/Z Na kaj delujejo NI? C NI K Iz česa izhajamo pri načrtovanju NI? Kako pravilno formuliramo NI v načrtu ZN? V čem je razlika med „avtonomnimi – samostojnimi“ in „kolaborativnimi“ NI? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 64 Definiranje negovalnih intervencij Funkcija NI = delovati na vzrok (E) negovalne diagnoze (ga omilijo ali izničijo) izberemo jih glede na E (vzrok) in glede na to, kaj želimo doseči (C / K) v stanju- vedenju-odzivu-reakciji pacienta, kar jih posredno povezuje tudi z ND V načrtovanju natančno definirati: vsebinsko, časovno, kadrovsko, materialno, metodološko, krajevno… (manjša možnost za napake) Zapisati: v nedoločeni obliki (umivanje, pomoč pri umivanju, kopel, tuširanje…) ali v obliki ukaza (umiti, umij, pomagati pri umivanju, pomagaj pri umivanju, okopati, okopaj, stuširati, stuširaj…) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 65 Pravilno oblikovanje/zapisovanje NI Pomoč – pomagati, pomagaj, pomoč Umivanje – umiti, umij, umivanje Vzpodbujanje, vzpodbuda k… – spodbujati, spodbujaj, spodbuda/spodbujanje Hranjenje – hraniti, hrani, hranjenje Podlaganje – podložiti, podloži, podlaganje Opazovanje – opazovati, opazuj, opazovanje Razbremenjevanje, razbremenitev – razbremeniti, razbremeni, razbremenitev Aplikacija – aplicirati, apliciraj, aplikacija Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 66 Napačno oblikovanje/zapisovanje NI Pomagamo…bomo pomagali Apliciramo…bomo aplicirali Menjamo…bomo menjali Obračamo…bomo obračali Itd. Ne v 1.osebi! Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 67 Vrste negovalnih intervencij 3 vrste NI: NI se vedno nanašajo na področje delovanja / kompetence in odgovornosti MS: → avtonomne (samostojne) – ZN (Tu ni mišljeno, da nekaj pacient naredi samostojno!) → kolaborativne (interdisciplinarne) – v odvisnosti in sodelovanju z drugimi strokovnjaki (medicina, FTH…) → zdravstveno-vzgojne intervencije Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 68 Kaj bo MS načrtovala in naredila, da bo pacientka čista Primeri NI za dosego C/K in urejena? Posteljna kopel zj. Pacientka bo čista in urejena Osvežilna kopel, če se… (kdaj) Koža po telesu bo… Ustna votlina bo… Ustna nega z… zj. in zv. Lasje bodo… Splakovanje ust po obrokih Nohti bodo… Vlaženje ustne sluznice z…na…(čas) AG predel bo… Kopanje in umivanje glave v ležeči banji/pod tušem 1xtedensko ali vsak petek Striženje nohtov po kopanju AG nega ob menjavi plenice (ko je le-ta mokra) in po vsaki defekaciji … Kontrola higienskega stanja Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 69 Kaj bo MS načrtovala in naredila, da bo pacientka ohranila stopnjo SO? Primeri… Pacientka bo ohranila stopnjo Pomagati (pomoč) pri… samooskrbe pri izvajanju osebne Vzpodbujati (vzpodbujanje) pri… higiene samostojno si bo umila roke, Nadzorovati (nadzor) pri… obraz, zg. del telesa, izvedla ustno nego z… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 70 Prikaz povezave med NI in vzrokom ND Primer aktualne (k problemu usmerjene) ND P= P. sposobnost izvajanja os. hig. je zmanjšana… E= …zaradi fizične oslabelosti… POMOČ pri… SPODBUDA pri…. IZVEDBA… S=..., in se kaže s tem, da si ne more umiti zg., sp. dela telesa, ne more izvesti ustne nege… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 71 Primer potencialne ND P= Nevarnost za zmanjšamo zmožnost izvajanja os. hig… E= …zaradi fizične oslabelosti… Pomoč pri… Spodbuda pri… Kaj vidimo? Izvedba… NI so odvisne od E, ne od vrste ND! Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 72 Primeri NI Osebna higiena Anogenitalna nega POPOLNA POMOČ ali DELNA Umivanje in menjava plenice, ko je POMOČ IN SPODBUDA pri…: plenica srednje-obilno mokra; po Umivanje zg. dela telesa/do vsaki defekaciji pasu zj v postelji/pri umivalniku opazovati izločanje/odvajanje AG nega zj. v postelji + ob (količina, izgled) menjavi plenice (ko je obilno ali opazovati izgled kože v AG predelu srednje mokra, po defekaciji) ALI posteljna kopel zj. nega kože v AG predelu z… Ustna nega zj. + …s čim… Nameščanje plenice/hlačne Po obrokih splakovanje ust ali predloge čez dan, samo čez noč ustna nega z… Čiščenje zobne proteze…kdaj… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 73 (Pre)oblačenje, slačenje Vzdrževanje telesne temperature Sp. perilo preobleci/preoblačenje Meriti TT z/s… vsake… 1x dnevno (zj) in dodatno, ko se zamaže, prepoti Vzdrževati mikroklimo (temp., vlaga) z zračenjem sobe zj, pred/po obroki, po AG negi, po Vrhnja oblačila preobleci 2x obiskih… tedensko in ko se zamaže, prepoti Obleči, pokriti glede na: Želje pacienta Menjaj/menjava posteljnine 1x Toploto okončin na dotik tedensko ob kopanju, oz. prej če se zamaže Vlažnost kože na dotik Izgled kože Mikroklimo Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 74 Hranjenje in uživanje tekočine Hidriranje Nameščanje v … položaj Ponuditi tekočino vsaki 2h Umivanje rok pred obroki 100ml Naročiti …dieto (vrsta, Voditi bilanco tekočin konzistenca) Vnos (količina in v času od…do…) Izguba (mokrota plenice, diureza Pomoč…spodbuda pri…ali itd.) hraniti z žlico, na brizgo, po gastrostomi… Opazovati vlažnost ustne sluznice, turgor kože, vedenje, Bilanca zaužite hrane in vitalne funkcije, zavest tekočine v času od … do… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 75 Izločanje / odvajanje Gibanje Opazovati: Spreminjati položaj glede na Količino razpored (kam, kdaj) Mokrota plenice, diureza Razbremeniti ogrožene dele Obilno, malo, blato v sledovih Izgled…urina…blata Podložiti z blazinami, da ohrani Vzorec izločanja, odvajanja položaj Opazovati pacienta pri obračanju, sedenju, gibanju Aplicirati odvajalo (kaj, doza, kako) Posedanje (kako-kam, za koliko po naročilu zdravnika, če ne gre na časa) blato 4.dan Pomoč pri vstajanju in hoji Pomoč pri izločanju, odvajanju, pri Spremstvi pri hoji higienizaciji in osebnem urejanju po izločanju / odvajanju Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 76 Aplikacija terapije Preveza rane Aplicirati po naročilu zdravnika Preveza kje… Kdaj Kako pogosto Kaj Čiščenje z… Na kakšen način Pokrivanje z… Doza Opazovati…kaj Spremljati učinke aplicirane terapije Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 77 Varnost Komunikacija Namestiti ograjice, ko … Spodbujati, da izrazi potrebe, Opazovati med sedenjem na inv. želje vozičku Seznaniti ga s postopkom Obhodi pri pacientu vsako uro… Pojasniti, kako lahko sodeluje pri… Merjenje vitalnih funkcij (kaj, Preveriti, če razume… kako pogosto, način) Spodbujati, da se vključuje v… Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 78 PZN 5. faza: izvajanje negovalnih intervencij Vprašanja za razumevanje: Kako pristopamo k izvajanju načrtovanih NI glede na pacientovo stanje? Ali vedno izvedemo načrtovano, ne glede na pacientovo stanje v trenutku izvedbe? Kdaj je neka intervencija negovalna intervencija in kdaj to ni (primer “umivanje zgornjega dela telesa”)? Kdaj bo ZN pacienta bolj kakovostna, varna…kdaj bodo njeni učinki na pacientovo stanje večji in bolj pozitivni? Odvisno od ustreznosti načrtovanih NI Odvisno od natančnosti načrta NI (nesporazumi, različne interpretacije, izvedbe…) Odvisno od znanja in usposobljenosti MS Odvisno od nivoja oskrbe (pripomočki, materiali, prostorski pogoji, standardi izvedbe, ki temeljijo na dokazih…) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 80 Ugotavljanje Primer: stanja pacienta pri pacientu načrtujemo izvedbo ustne nege in se na Vrednotenje Identifikacija izvedbo pripravimo učinkov ZN na problemov (ND) pacienta neposredno pred izvedbo Preskok v razmišljanju in delovanju ugotovimo, da se je stanje je možen vedno le na 1.fazo! pacienta med tem časom spremenilo (npr. pojav hude bolečine ali težkega dihanja…), Izvedba NI Postavitev ciljev ki zahteva takojšnjo obravnavo novega stanja; ustno nego preložimo na kasneje Načrt NI kako je MS prišla do te spremembe v delovanju? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 81 Zakaj so negovalne intervencije negovalne in ne laične intervencije? Negovalne intervencije vključujejo strokovno-znanstveno ozadje: Temeljijo na strokovnem znanju in usposobljenosti MS Na klinični presoji in odločanju MS Prispevajo k izboljšanju stanja pacienta (so tudi temu namenjene) So del direktne in/ali indirektne ZN (oboje prispeva k izboljšanju stanja pacienta) Laična izvedba tega ozadja ne vključuje: Izvajajo jih laične osebe (npr. svojci pri pacientu) V omejenem obsegu (priučenost) V ozadju ni specifičnega strokovnega znanja (je priučenost) Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 82 PZN 6. faza: vrednotenje pacientovega stanja Vprašanja za razumevanje: Kaj vrednotimo v 6.fazi PZN? Ali je MS opravila načrtovano delo? V kolikšnem času? S kolikšno porabo resursov? Ali je dosežena sprememba stanja pacienta (ali ohranitev stanja) in kolikšna, kakšna je ta sprememba? Kdaj vrednotimo in kako pogosto vrednotimo stanje pacienta? Kaj so dolgoročni/kratkoročni cilji? Kaj so končni/etapni cilji? Kaj so kriteriji? Zakaj potrebujemo kriterije? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 84 Definiranje vrednotenja Vrednotenje = ocena stanja pacienta, v kateri preverimo njegovo novo stanje-vedenje-odziv-reakcijo kot posledico izvedene ZN (zato je to preverjanje učinkov ZN na pacienta) Preverimo, ali so / v kolikšni meri so doseženi zastavljeni C / K (izidi) (zrcalna slika): Izboljšanje stanja Nespremenjeno stanje Poslabšanje stanja Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 85 Kdaj vrednotimo sprotno – kratkoročno (pred, med, po intervenciji, v roku nekaj h – 24h) Vrednotenje etapnih ciljev ali kriterijev končno – dolgoročno (dnevi, tedni, meseci…) Vrednotenje dolgoročnih ciljev preverimo, ali so doseženi C / K izraziti: pacient »je« / »ni« Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 86 Primeri…vrednotenja ciljev/kriterijev… Pacientka bo čista in urejena Koža po telesu bo…Koža po telesu je… Pacientka je čista in urejena Ustna votlina bo…Ustna votlina je… Lasje bodo…Lasje so… Nohti bodo…Nohti so… AG predel bo…AG predel je… Pacientka bo ohranila stopnjo Samostojno si bo umila roke, samooskrbe pri izvajanju obraz, zg. del telesa, izvedla osebne higiene ustno nego z… Pacientka je ohranila stopnjo Samostojno si je umila roke, samooskrbe pri izvajanju obraz, zg. del telesa, izvedla osebne higiene ustno nego z… Ali negativno vrednotenje: “ni”. Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 87 Vprašanja za razumevanje: Kakšna je povezava med P in Vc? Kakšna je povezava med S/Z in Vk? Kakšna je povezava med C in Vc? Kakšna je povezava med K in Vk? Kakšen je odnos med Vc in Vk? Razumevanje relacij med fazami PZN oz. med PES, C in K, Vc in Vk, E in NI ter med vsemi navedenimi komponentami med seboj – SHEMA PZN! Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 88 SHEMATIČNI PRIKAZ PZN Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 89 Vprašanja za razumevanje: Dvojno poimenovanje ND? Dvojno poimenovanje ciljev/izidov in kriterijev/indikatorjev izida? Kaj je diagnostična izjava? Cikel PZN / spirala PZN? Kateri preskok faz v PZN je edini, ki se (lahko) zgodi? Kaj je skupno 1., 2., 3., 6. fazi PZN in v čem se razlikujejo? Kaj je skupno 4. in 5. fazi PZN? Ali je možno v ZN razmišljati in delovati mimo PZN? Ali bi lahko princip PZN aplicirati izven ZN? Doroteja Rebec Osnove zdravstvene nege 90

Use Quizgecko on...
Browser
Browser