Antibiotiki PDF
Document Details
Uploaded by PleasantWormhole5890
Univerza v Ljubljani
2024
Marko Anderluh
Tags
Summary
This document provides a general overview of antibiotics, including their mechanisms of action and bacterial resistance along with chemical structures of key antibiotics and their interactions. The document also includes discussion points about various types of antibiotics and examples of related chemical structures.
Full Transcript
Tetraciklini, makrolidi, aminoglikozidi, ostali antibiotiki Bakterijska rezistenca Prof. dr. Marko Anderluh 12. December 2024 Spekter delovanja Inhibicija biosinteze peptidoglikana Vankomicin, glikopeptidi Naraščajoči peptidoglikan b-Laktami.................
Tetraciklini, makrolidi, aminoglikozidi, ostali antibiotiki Bakterijska rezistenca Prof. dr. Marko Anderluh 12. December 2024 Spekter delovanja Inhibicija biosinteze peptidoglikana Vankomicin, glikopeptidi Naraščajoči peptidoglikan b-Laktami..................... Premreženje Vankomicin........................... Transglikozilacija.Gly NAG Prenašalec Bacitracin Celična lipid membrana Citoplazma L-Ala D-Glu L-Lys NAM L-Ala D-Ala D-Ala- D-Ala aminokisline Cikloserin HO CH2OH Vankomicin H3N Me glikopeptid HO O HO Amycolatopsis orientalis O O (Nocardia orientalis) O Cl Me O O C D E HO OH H3C CH3 Cl O O H H H H O O N O N N N H H H O H N H N CO2 NH2Me H H B CONH2 A HO OH OH H-vezi med vankomicinom in O H O H Me N peptidnim skeletom Monomerni gradnik PG N H O Me H O monomernega D-Ala-D-Ala “rep” gradnika Vankomicin – „umetni“ receptor za D-Ala-D-Ala Sterično ovira transpeptidazo in transglikozilazo Vankomicin Mehanizem: http://pharmaxchange.info/press/201 1/04/mechanism-of-action-of- vancomycin/l Ozkospektralen: G+, ne G-! Vankomicin Ali je vankomicin uporaben per os? Vankomicin Biosintezno pridobljena učinkovina (Streptomyces orientalis); ciklični glikopeptid Zelo rigidna molekula – o-substituirani aromati Fiz.-kem. lastnosti? Pravilo petic? Parenteralna in per os uporaba; per os zoper Clostridium difficile Pomen vankomicina – MRSA! - drugačen mehanizem, odporen na betalaktamaze Vankomicin Rezistentni sevi Vankomicin Rezistentni sevi VRSA (S. aureus), VRE (enterococci) Vankomicinu podobni antibiotiki Lipo-glikopeptidi Telavancin (2009) Dalbavancin (2014) Podoben mehanizem delovanja kot pri vankomicinu. Selektivna toksičnost Celične PROKARIONTI ČLOVEŠKE komponente CELICE Jedro Ni membrane, Membrana, cirkularni kromosom, kromosomi, stabilizirani ni proteinov z bazičnimi proteini (spermini) Ekstra- Plazmidi V organelih kromosomska (mitohondriji) DNA Organeli v / Mitohondriji, kloroplasti citoplazmi ER,... Citoplazemska Sinteza & Selektivna membrana Dihanje absorpcija/sekrecija Celična stena Obstaja / Biosinteza Sinteza esencialnih / vitaminov Steroli /, izjema: Prisotni Mycoplasma Ribosomi 70S (50S/30S) 80S (60S/40S) Inhibicija biosinteze peptidov Tarča za selektivno toksičnost Tetraciklini Antibiotiki: tetraciklin iz Streptomyces aureofaciens Izjemno širokospektralni; G+ in G- Prva izbira pri rikecijah, koksielah, klamidijah Mehanizem: vezava na 30S podenoto bakterijskega ribosoma, preprečena vezava tRNA Tetraciklini Osnovna strukturna formula (tetraciklin) pKa1 = ?, pKa2 = ?, pKa3 = ?. pKa = 9.1-9.7 Nespremenljivo! kromofor pKa = 2.8 – 3.3 kromofor pKa = 7.2 – 7.8 Ion dvojček pri pH = 4 – 7 (pH duodenuma) Tetraciklini Nestabilnost, tvorba epimera anhidrotetraciklin (neaktiven) izotetraciklin (neaktiven) Tetraciklini Vezava kationov Interakcije s kationi: hrana, ki vsebuje katione (npr. mleko), vsebniki Tetraciklini SAR R1 R 2 R3 R4 H N 7 5 6 5a 4a 3 OH 8 4 12a 2 9 11 12 1 NH2 11a 10 OH OH O OH O O Dovoljene modifikacije na mestih 2, 5, 6, 7, 9 Tetraciklini Vezavne interakcije Tetraciklini tetraciklin doksiciklin Tetraciklini Minociklin Tigeciklin - glicilciklin (2005) Tetraciklini Novejši – registracija 2018 Eravaciklin – intraabdominalne okužbe Sareciklin - akne Tetraciklini Novejši – registracija 2018 Omadaciklin – pljučnice, okužbe kože Makrolidi Mehanizem: interakcija s 50s podenoto bakterijskega ribosoma – inhibicija tvorbe nove peptidne vezi Bakteriostatično delovanje Podoben spekter delovanja kot penicilini: proti G+, tudi G- ter eksotične bakterije (rikecije, mikoplazme) Makrolidi Makrolid = makrociklični lakton Makrolidni antibiotiki vsebujejo 14, 15 ali 16 atomov ester Makrolidi Eritromicin - iz Streptomyces erythreus makrolid + L-kladinoza + D-desozamin Šibko bazičen (pKa ~ 8) Kemijsko reaktiven inhibira CYP3A4; številne interakcije z ostalimi zdravili Makrolidi H+ Eritromicin; reaktivnost H3C O CH3 H3C OH CH3 H 9 Intramolekularna tvorba ketala v HO OH CH3 HO 9 O 8 CH3 H3 O+ kislem H3C 12 OH H3C 5 S1 H3C 12 OH H3C 6 S1 O O Produkt neaktiven, povzroča O O CH3 1 3 CH3 1 3 stranske učinke – GIT motnje O O O O CH3 CH3 S2 S2 Erythromycin Erythromycin 6,9-hemiketal -H3O+ CH3 CH3 H3C H3C H+ HO 8 9 8 9 HO O O CH3 O CH3 H3C H3C OH 12 6 H 3O + 12 6 S1 S1 H3C H3C O O O O CH3 1 3 CH3 1 3 O O O O CH3 CH3 S2 S2 Anhydroerythromycin 8,9-Anhydroerythromycin 6,9;9,12-spiroketal 6,9-hemiketal Makrolidi Klaritromicin Derivat eritromicina, metabolično stabilnejši Metoksi skupina namesto –OH na mestu 6 – boljša acidorezistentnost eritromicin Metoksi skupina Hidroksi skupina klaritromicin Makrolidi Azitromicin Naključen uspeh – vrinjen dušik med C9 in C10 Stabilen, izjemno dolg razpolovni čas (do 68h), širši spekter (G-) Makrolidi Azitromicin Primer nepričakovanega produkta Beckmannove premestitve Aminoglikozidi Mehanizem: ireverzibilna interakcija s 30s, v nizkih konc. – sinteza t.i. “nonsense” proteinov, v višjih konc. popolna ustavitev biosinteze proteinov Zoper G-, manj G+, mikobakterije: penetracija skozi zunanjo membrano zaradi + naboja Prenos v citoplazmo z aktivnim transportom; selektivna toksičnost rezultat kopičenja v bakterijah Aminoglikozidi Struktura: streptidin 2-deoksistreptamin spektinamin Slaba absorpcija per os, IV ali delovanje v GIT Aminoglikozidi Streptomicin Prvi aminoglikozid, iz Streptomyces griseus Terapija tuberkuloze Zelo nestabilen – neodporen na avtoklaviranje Aminoglikozidi Gentamicin Najpogosteje uporabljan aminoglikozid, mešanica iz Micromonospora purpurea Stabilna molekula Zoper G-, manj G+ Sinergizem s penicilini, vendar inkompatibilni! Parenteralno, topikalno, v oftalmoloških pripravkih Aminoglikozidi Gentamicin – inkompatibilnost z beta-laktami Aminoglikozidi Tobramicin Iz Streptomyces tenebrarius Topikalna, IM ali IV uporaba, tudi z inhalatorji zoper P. aeruginosa Kloramfenikol Vezava na 50S podenoto bakterijskega ribosoma, preprečuje vezavo tRNA Kloramfenikol širokospektralen Razmeroma toksičen: aplastična anemija, lahko fatalna!, pojavi se tedne po uporabi kloramfenikola Sindrom sivega dojenčka, pancitopenija Kloramfenikol Metabolizem? Identificirajte mesta metabolnih pretvorb Fenikoli tiamfenikol florfenikol Oksazolidinoni Vezava na 50S, preprečujejo povezavo s 30S Oksazolidinoni Novejše protibakterijske učinkovine Linezolid (2000) Oksazolidinoni Tedizolid (torezolid) – junij 2014 Radezolid – faza III Oksazolidinoni posizolid – začetek kliničnih raziskav Oksazolidinoni Zoper G+, MRSA in VRE. Linezolid – novo upanje zoper MRSA, VRSA, VRE Bakterijska rezistenca Boj z rezistenco Vedno novi antibiotiki “Šparanje” antibiotikov Kolobarjenje Kombinacije antibiotikov Hibridi antibiotikov – uspešno zaviranje rezistentnih sevov Boj z rezistenco https://www.who.int/medicines/publications/WHO-PPL- Short_Summary_25Feb-ET_NM_WHO.pdf https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/258965/WH O-EMP-IAU-2017.11-eng.pdf?sequence=1 http://theconversation.com/big-pharma-has-failed-the- antibiotic-pipeline-needs-to-be-taken-under-public-ownership- 126058 Boj z rezistenco Primer izpitnega vprašanja 1 Na strukturni formuli tetraciklina (2) definirajte funkcionalne skupine, ki ionizirajo in pojasnite mehanizem ionizacije. Narišite strukturno formulo njegove oblike, ki prevladuje pri fiziološkem pH (pKa1 = 3.3, pKa2 = 7.7, pKa3 = 9.7). 2 Primer izpitnega vprašanja 2 a) Pojasnite razliko med učinkovinama 4 in 5 s stališča metabolizma. Kateri farmakokinetični parameter je zaradi tega močno spremenjen? b) Na strukturi ponazorite vsaj 4 možne interakcije, ki jih učinkovina 4 lahko tvori z biološko tarčo. c) Na katero tarčo in s katerim mehanizmom delujeta učinkovini? Literatura predavanj G. L. Patrick: An introduction to medicinal chemistry, Oxford University press, 4. izdaja: 19. poglavje Foye’s Principles of Medicinal Chemistry, 5 izdaja: 34. poglavje