Uvod v kemijo in agregacijska stanja snovi

Uvod v kemijo

• Kemija je naravoslovna veda, ki se ukvarja z sestavo, lastnostmi in preobrazbami snovi.
• Osnovni gradniki snovi so atomi.
• Atomi so sestavljeni iz protonov, nevtronov in elektronov.
• Protoni in nevroni se nahajajo v jedru atoma, elektroni pa krožijo okoli njega.
• Atomi se med seboj povezujejo z kemijskimi vezmi in tvorijo molekule.
• Kemijske reakcije so procesi, pri katerih se preoblikujejo molekule.
• Kemija je pomembno področje, saj se dotika vseh vidikov našega življenja.

Snov in njene agregacijske stanja

• Snov je vse kar ima maso in zaseda prostor.
• Snovi se lahko pojavljajo v treh agregacijskih stanjih: trdnem, tekočem in plinastem.
• Agregacijsko stanje snovi je odvisno od temperature in tlaka.
• Trdne snovi imajo določeno obliko in prostornino.
• Tekočine imajo določeno prostornino, vendar spreminjajo obliko glede na posodo.
• Plini nimajo določene oblike niti prostornine, spreminjajo obe glede na prostornino in tlak.
• Primeri sprememb med agregacijskimi stanji so tališče, vrelišče, kondenzacija, uparjanje in sublimacja.

Atomi in periodični sistem

• Atom je osnovna gradbena enota snovi.
• Atomi se med seboj povezujejo s kemijskimi vezmi in tvorijo molekule.
• Število protonov v jedru atoma določa atomsko število elementa.
• Atom se v osnovnem stanju kaže nestabilen, zato so atomi nagnjeni k povezovanju med seboj in tvorbi stabilnih struktur, kot so molekule.
• Periodični sistem elementov je razvrščanje vseh znanih elementov glede na njihovo atomsko število in lastnosti.
• Periodični sistem je pomemben pri predvidevanju lastnosti elementov in njihovih spojin.
• Periodični sistem je razdeljen na skupine in periode.
• Elementi v isti skupini imajo podobne kemijske lastnosti.
• Elementi v isti periodi imajo zveznico v atomski strukturi (število elektronskih plasti).
• Elementi so razvrščeni glede na atomsko število in atomsko maso.

Kemijske vezi

• Kemijske vezi so sile, ki držijo atome skupaj v molekulah.
• Molekule so sestavljene iz dveh ali več atomov.
• Ionske vezi nastanejo med kovinami in nekovinama. Kovinami oddajajo elektrone in postanejo pozitivni ioni (kationi), nekovine pa sprejmejo elektrone in postanejo negativni ioni (anioni).
• Kovinske vezi so vezi med atomi kovin. Kovinske vezi so bolj ali manj močne in omogočajo nekaj prožnosti snovi.
• Kovalentne vezi nastanejo med nekovinama. Elektronski pari so skupni in jih delijo atomi.
• Kovalentne vezi so lahko enojne, dvojne ali trojne, odvisno od števila skupaj deljenih elektronskih parov.
• Vplivi polarnih in nepolarnih snovi se poznajo v stopnji njihove raztopnosti.

Kemijske reakcije

• Kemijske reakcije so procesi, pri katerih se snovi preoblikujejo v druge snovi.
• Kemijske reakcije so predstavljene s kemijskimi enačbami.
• Kemijske enačbe prikazujejo reagente in produkte reakcij.
• Vse kemijske reakcije se odvijajo v skladu z zakonitostmi ohranitve mase. Pri kemičnih reakcijah atomov ni mogoče uničiti ali ustvariti.
• Pri kemijskem odvijanju reakcije se lahko sproščata ali absorbira energijo v obliki toplote, svetlobe, električnih signalov itd.
• Poznamo različne vrste kemijskih reakcij, kot so reakcije zgorevanja, nevtralizacije in reakcije z uporabo kisikov.

Osnovni pojmi

• Reakcijski reagent - Snov, ki se spreminja pri kemijski reakciji.
• Reakcijski produkt - Snov, ki nastane pri kemijski reakciji.

Vaje in demonstracije

• Seznami osnovnih reakcij.
• Razlaga koncepta snovi in agregacijskih stanj.
• Uvod v kemične enačbe in reakcije.