Tehnologije tiska in mešanje barv

Analogne tehnologije tiska so vse tehnologije, ki pri tiskarskem procesu uporabljajo fizične predloge, kot so tiskovne forme, klišeji, matrice ali trakovi, s katerimi prenašajo črnilo na papir ali drug tiskarski material. V analognem tisku se informacija prenosa slike prenaša s pomočjo fizičnih objektov.

Digitalne tehnologije tiska so vse tehnologije, ki pri tiskarskem procesu uporabljajo digitalno tehnologijo za ustvarjanje slike, ki se nato prenese na tiskalni material. Gre za neposredno ustvarjanje slike brez potrebe po fizičnih predlogah, kot so tiskovne forme ali klišeji.

Subtraktivno mešanje barv temelji na združevanju barvnih pigmentov, pri čemer se svetloba absorbira in le del njenega spektra se odbije v oko. S tem se svetloba zmanjšuje, barve postanejo temnejše.

Aditivno mešanje barv temelji na združevanju svetlobe, pri čemer se svetloba iz različnih virov združuje, kar vodi v večjo intenziteto svetlobe. Aditivno mešanje barv je v osnovi mešanje svetlobnih žarkov različnih barv.

Pri optičnem mešanju barv se na primeru tiska ustvarja iluzija mešanja barv z uporabo majhnih pik, ki se nahajajo zelo blizu skupaj. Vsaka točka predstavlja eno barvo in jih našo oko zazna kot eno samo, kombinirano barvo.

Avtotipijsko mešanje barv je posebna tehnika, ki temelji na mešanju barvnih pigmentov v tiskovni barvi, kjer se je potrebno dodati majhna količina črne barve v vse osnovne barvne komponente. To zagotavlja boljšo tonsko reprodukcijo in bogatejšo barvno globino.

Tisk z RGB barvami ni primeren za tisk na papir, ker se RGB barve uporabljajo za prikaz na zaslonih, ki uporabljajo aditiven princip mešanja barv. Pri tisku na papir pa prevladuje subtraktivni princip mešanja barv, ki ga uporabljamo s CMYK barvami.

Pri globokem tisku se uporabljajo subtraktivni princip mešanja barv. Vsaka barvna komponenta se odtisne z ločenim tiskovnim členom. Edina izjema je lahko uporaba CMYK modela, kjer se črna komponenta natisne z ločeno ploščo. To je odvisno od tehnologije in zahtev tiska.

Amplitudno modulirano rastriranje (AM) je vrsta rastriranja, pri katerem se velikost rastrskih pik spreminja glede na tonsko vrednost. Večje pike predstavljajo svetlejše tone, manjše pike pa temnejše tone. Prednost AM je visoka natančnost pri reprodukciji podrobnosti, slabost pa je možnost nastanka moireja pri križanju rastrov.

Frekvenčno modulirano rastriranje (FM) je vrsta rastriranja, pri katerem se gostota rastrskih pik spreminja glede na tonsko vrednost. Več pik na površino predstavlja temnejši ton, manj pik pa svetlejši. Prednost je možnost zmanjšanja moireja in boljšega toničnega razpona, slabost pa je slabša reprodukcija podrobnosti.

Hibridno modulirano rastriranje združuje prednosti obeh tehnik, AM in FM. Uporablja se za tisk visoke kakovosti in omogoča reprodukcijo podrobnosti in tonskih prehodov s hkratnim zmanjšanjem možnosti nastanka moireja.

Liniatura rastra nam pove število rastrskih pik na palec (lpi) ali centimeter (lpc). Višja liniatura pomeni večjo gostoto pik in s tem boljšo reprodukcijo drobnih podrobnosti.

Rozeta je vzorec, ki nastane pri prekrivanju rastrov z različnimi koti. Rozeta se uporablja za oceno kakovosti rastriranja in za preverjanje pravilne poravnave rastrskih plošč, ki so uporabljene pri tisku.

Moire je neželeno mešanje vzorcev, ki se pojavi pri prekrivanju rastrov z različnimi koti ali s prekrivanjem rastra in drugega vzorca. Moire se lahko zmanjša s pravilnim izborom rastra in tiskarskih materialov.

Pri AM rastriranju se vrsta rastra prepozna po velikosti rastrskih pik, vodoravno, navpično ali diagonalno. Pri FM rastriranju se vrsta rastra prepozna po frekvenci pik, ne pa velikosti.

Barvni izvleček je posebna tiskovna plošča, ki vsebuje informacije o rastru in tonskem razponu za eno od barvnih komponent. V tisku uporabljamo barvne izvlečke za vsako barvo, ki jo tiskamo.

Barvne izvlečke izdelujemo. Analagno: s fotografsko metodo, kjer se skozi negativ tiska na tiskovno ploščo, ali pa digitalno, kjer se izvede laserska gravura na tiskovno ploščo.

Različne kote rastrov pri izdelavi barvnih izvlečkov zmanjšujejo pojav moireja, ki se lahko pojavi pri prekrivanju rastrov. Vsak izvleček je postavljen pod drugačnim kotom, kar preprečuje, da bi se rastrski pikci prekrivali in ustvarjali neželene optične vzorce.

Različni načini izdelave izvlečka za črno barvo so: UCR (Under Colour Removal) - odstranjevanje barve pod črno. Gre za postopke, kjer se nekaj osnovne barve odstrani in nadomesti s črno, GCR (Gray Component Replacement) - zamenjava sive komponente. Temu sledi dodajanje črne barve, in UCA (Unified Color Approach) - enoten pristop k barvi. pri čemer se črna barva dodaja v vse barvne komponente.

Denzitometrija je veda o merjenju optične gostote, ki jo imenujemo tudi O.D. (Optical Density). Optična gostota je lastnost materiala, ki opisuje njegovo sposobnost absorbiranja svetlobe.

Rasterska tonska vrednost (A) nam pove, koliko črnila je natisnjenega na določeni površini. Višja rastrska tonska vrednost pomeni več črnila. Merimo jo s pomočjo denzitometra.

Tiskarna barva na osnovi pigmentov bo imela verjetno višjo vrednost optične gostote v primerjavi s tiskano barvo na osnovi barvil. To je zato, ker pigmenti absorbirajo svetlobo bolj učinkovito kot barvila.

Denzitometrične veličine za upravljanje procesa tiska so:

• Odtisna gostota (D)
• Računska tonska vrednost (T), ki je vrednost tonskega kanala v digitalnem dokumentu
• Stopnja prenosa tone (Q)
• Stopnja prirastka (G)

Navidezni rastrski tonski vrednosti uporabljamo v tisku, ker se rastrska pika zaradi pojava prirastka pike (dot gain) poveča in s tem vpliva na opazovano tonsko vrednost. Prirast pike je pojav, pri katerem se rastrska pika po natisu poveča.

Svetlobna past je pojav, ki se pojavi pri prehodu iz ene barve ali tonske vrednosti v drugo. Razlika v povečanju rastrske pike lahko povzroči, da se na odtisu pojavi svetla črta, ki je neželena.

Na povečanje rastrske pike in s tem rastrske tonske vrednosti vplivajo:

• Tip tiskovne barve
• Papir
• Tiskovni tlak
• Vlažnost
• Temperatura

Gradacijska krivulja v tisku prikazuje razmerje med tonsko vrednostjo v izvirniku in tonsko vrednostjo na odtisu. Prirast pike se kaže kot strm vzpon na grafu, kar pomeni, da se rastrska pika povečuje. Ostrenje, zmanjšanje pike, se kaže kot premik v levo na grafu, kar pomeni manjšo rastrsko piko.

Gradacijska krivulja z FM rastrom je bolj linearna in z manjšo stopnjo prirastka pike. Gradacijska krivulja z AM rastrom ima bolj strm vzpon, kar kaže na večji prirast pike.

Gradacijska krivulja z okroglo rastrsko piko je bolj enakomerna, saj se pika enakomerno povečuje po vseh smereh. Gradacijska krivulja z eliptično rastrsko piko ima manj enakomeren vzpon, saj se pika bolj enakomerno povečuje v smeri elipse.

Konvencionalne tehnologije tiska so vse tehnologije, ki pri tiskarskem procesu uporabljajo fizične predloge, kot so tiskovne forme, klišeji, matrice ali trakovi, za prenos črnila na papir ali drug tiskarski material. Lahko jih razdelimo na indirektne in direktne tehnologije.

Tiskovni člen za visoki tisk je sestavljen iz tiskovne forme (TF), ki mora biti iz trdega materiala, kot je kovina ali plastika. Tiskarske barve (TB) za visoki tisk morajo biti na oljni osnovi. Uporablja se za tisk velikih serij knjig, dokumentov, etiket, vizitk itd.

Tiskovni člen za globoki tisk je sestavljen iz tiskovne forme (TF), ki je izdelana iz kovine s pomočjo gravire. Tiskarske barve (TB) so na osnovi olja. Uporablja se predvsem za tisk embalaže, knjig, revij, embalaže in za umetniški tisk.

Tiskovni člen za sitotisk je sestavljen iz fine mreže, na katero se nanese Tiskovna forma (TF), ki je lahko izdelana iz različnih materialov. Tiskarske barve (TB) za sitotisk so na osnovi olja, lahko pa so tudi vodno disperzijske. Sitotisk se uporablja za tisk embalaže, reklam, tekstila, reklam, plakatov, plastike.

Tiskovni člen za ofsetni tisk je sestavljen iz tiskovne forme (TF), ki je izdelana iz aluminija ali pločevine. Tiskarske barve (TB) so na osnovi olja. Ofsetni tisk se uporablja za tisk revij, reklam, knjig, plakov.

Tiskovna forma za suhi ofsetni tisk brez vlaženja je izdelana iz posebnega materiala, ki preprečuje, da bi se črnilo prilepila na tiskovno formo. Ta tehnologija omogoča tisk brez uporabe vlažilne vode, kar je okolju prijaznejše.

Tiskovni tlak oziroma iztis je sila, ki se uporablja za prenos črnila na tiskarski material. Odvisen je od materiala tiskovne forme, vrste tiskovne barve, debeline tiskarskega materiala in stopnje adhezije med barvo in papirjem.