Revitalizacija prostora in narave

Revitalizacija prostora

• Revitalizacija: proces obnavitve in okrevanja sistema.
• Renaturacija: ponovno obujanje habitata na območju, ki je bilo močno degradirano. Popolna sanacija pogosto ni mogoča, ker je težko obnoviti izgubljene ekosisteme. S postopkom lahko pridobimo nov sekundarni ekosistem.

Projekt revitalizacije

• Projekt obsega več faz:
  • Pridobivanje potrebnih soglasij, gradbene dovoljenja in včasih presoje vplivov na okolje.
  • Sanacija, ki ne sme potekati v času vegetacije ali parjenja in vzreje mladičev.
  • Monitoring in vzdrževalna dela po končani sanaciji.

Namen revitalizacije/renaturacije

• Geotehnične funkcije: zaščita pred erozijo, povečanje stabilnosti.
• Ekološke funkcije: obnova ali postavitev habitata, povečanje samočistilnosti.
• Ekonomske funkcije: nižji stroški vzdrževanja.
• Estetske funkcije: povečanje krajinske pestrosti.

Način revitalizacije

• Ponekod so zaradi omejenosti prostora možne le manjše spremembe, na drugih mestih pa daljše odseke lahko prepustimo naravnim procesom.
• Ureditve: V rečni strugi, na brežinah in izven rečne struge se uredijo preprečevanje erozije, zasaditev vegetacije in sprememb naklona brežine.

Izbira metod

• Metode so odvisne od:
  • Lastnosti vodotoka (hitrost, strižne sile, pretok).
  • Lastnosti brežin (naklon, vrste zemljine, rastlinska pokrovnost).
  • Denarnih sredstev (sofinanciranje, subvencije, skladi, prostovoljnost).
  • Značilnosti prostora (dostopnost, oddaljenost, razpoložljiva površina).

Posegi v strugi

• Umetne zajezitve in zajede: pospeševanje in upočasnjevanje toka, večja raznolikost mikrohabitatov.
• Meander ali okljuk: rečni zavoj z erozijo na eni strani in sedimentacijo na drugi, večja rečna dinamika, raznoliki mikrohabitati.
• Groblje: posamezni kamni ustvarijo žuborenje vode, večja dinamika, bogatenje vode s kisikom, novi habitati.

Drče

• So elementi spodnjega dela struge, spreminjajo rečno dinamiko, omogočajo migracijo rib.
• Delitev glede na material (lesene, kamnite, kombinirane) in gradnjo (zložene, nasute, kaskadne).

Otok sredi reke

• Zaščiten s kamnometom in koli.
• Vegetacija na njem zagotavlja gnezdenje ptic in večjo samočistilno sposobnost.
• Plavajoči otoki: zasaditev makrofitov, bogat koreninski sistem (skrivališča živali).
• Pregrade: elementi zgornjega dela struge z intenzivnejšim tokom. Pomembno je zagotoviti ribji prehod, če je pregrada previsoka.

Slapovi

• Povečujejo aeracijo vode, hladijo okolico, oskrbujejo okoljske habitate z vodo, podpirajo samočistilno sposobnost.
• Delimo jih po velikosti (slapiči, srednje visoki, visoki), obliki (kaskade, ozkopramenski, podkev, pahljača) in po času pojavljanja (stalni ali hudourniški).

Tolmuni

• Zadržujejo vodo, jo umirjajo, poteka sedimentacija, ustvarjajo skrivališča za vodne živali.

Pragovi

• Utrdijo rečno dno, omogočajo rahel padec vode, zmanjšujejo hitrost in silo vode.
• Umetni so lahko grajeni iz lesa ali betona, prečno postavljeni na strugo, z zaščitenimi robovi s skalometom.

Kašta

• Stoletna zgradba, vertikalna zaščita brežine.
• Leseni koli se zabijejo v dno brežine, prečno se doda še nekaj kolov in van prostor napolnijo s kamenjem.

Jezbice

• Odbijajoci toka, prečno postavljene na vodni tok, kjer ni mogoče meandrov.
• Grajene so kot kašte iz kamna, lesa, šibja.

Skalometi

• Najpreprostejši elementi za odbijanje vodnega toka.
• Postavijo se v žepe med skalami, pogosto se sadijo potaknjenci.

Prodni nasip

• Zadržuje vodo, umirja vodni tok, mora biti nad nivojem vode, za filtracijo vode in habitate.

Zaščita s kosmatim lesom

• Najstarejša oblika zaščite bregov, uporablja iglavce s krošnjo.
• Zagotavlja preusmeritev vodnega toka, upočasnjuje tok (sedimentacija plavin), in življenjski prostor ribam (npr. skrivališče).

Zaščita brežine s hlodovino

• Podpira naravno sukcesijo brežine, grajena iz odmrlega lesa iz okolice, v kombinaciji z zasaditvijo lesnatih rastlin.

Gabioni

• Sodobni elementi iz dvojno prepletene pocinkane žice s kamenjem.
• Postavljajo se tam, kjer ni prostora za druge ukrepe.

Poplet

• Grajen iz 2-3 let starih vej vrbe, dolžine 1,5-3 m.
• Konci vej so potaknjeni v zemljo, s čemur se veje ukoreninijo in utrdijo brežino.

Fašine

• V snopu vezane veje (lahko odmrli les ali živi les)
• Zaščita pred površinsko erozijo, omogočajo odlaganje sedimentov, izboljšajo razmere za naselitev avtohtonih rastlinskih vrst.

Žive ščetke

• Zavarovalna peta nad skalometom.
• Nizka vegetacija, ki varuje brežino pred erozijo.

Potaknjenci

• Živa pregrada za stabilizacijo brežine.
• Uporabljajo se veje, ki se 2/3 potaknejo v zemljo, za večjo uspešnost ukoreninjenja pa se v eno luknjo postavijo dva ali trije potaknjenci. Saditev poteka izven vegetacijskega obdobja.

Trstišče

• Ima samočisltilno sposobnost, filtrira vodo in ustvarja habitat mnogim organizmom.
• Vsako leto se priporoča košnja, da se ustavi sukcesija.

Ta kviz se osredotoča na procese revitalizacije in renaturacije degradiranih območij. Preučujemo faze projektov revitalizacije, njihove namen in funkcije ter načine sanacije. Poznavanje teh tem je ključno za razumevanje ekoloških in ekonomskih koristi obnavljanja habitatov.