Predromantika in Romantika

Predromantika

• Razvila se je med letoma 1750 in 1770, pogosto pa tudi 1770.

• Osrednje smeri:

  • Ossianizem: temna keltska poezija (Ossianove pesmi).
  • Opisno pesništvo narave: opisuje lepoto narave in idilično življenje na podeželju v Švici, Angliji in Nemčiji.
  • Poezija grobov in noči: melanholična, z motivi smrti in pokopališč.
  • Sentimentalizem: pretirano čustvovanje, skoraj solzavost.
  • Grozljivi/gotski romani: zgodbe se dogajajo v srednjeveških gradovih, polnih duhov in grozljivih odkritij.
  • Viharništvo in weimarska klasika: poudarja viharna čustva (J.W. Goethe in F. Schiller).

• Človek doživlja razkol med seboj in naravo, zaradi močnih čustev, ki jih spremljajo žalost, potrtost in nesigurnost.

• Ključni predstavniki: J.J. Rousseau, J.W. Goethe in F. Schiller.

Romantika

• Obdobje od 1830 do 1848.

• Vrednote: cenijo čustva, domišljijo, svobodo in subjektiven odnos do sveta, duhovna lepota.

• Romantični junak: plemiški izvora, čustven, občutljiv, nesrečen zaradi razkola med svojimi ideali in stvarnim svetom, v sporu s stvarnim svetom, vdan v usodi, hrepeni po domišljiji, eksotični deželi, fantastiki, smrti, in je boljši od ostalih ljudi.

• Svetobolje = svet mu povzroča bolečino

• Fatalizem = vdanje v usodo

• Zvrst:

  • Lirıka: izraža čustva, razpoloženje, subjektivnost avtorja z jezikom, bogatim z metaforami, ljubezenske pesmi, elegije, ode.
  • Proza: lirsko-epsko pesništvo kot so povesti, romani v verzih, dnevniki.
  • Drama: poudarja dialog, monologe, drame, melodrame, dr. pesniter.

• Ključni predstavniki: A.S. Puškin, Mihail J. Lermontov, Victor Hugo in Walter Scott.

Johan Wolfgang Goethe – Trpljenje mladega Wertherja

• Rojen 1749 v Frankfurtu.

• Študiral pravo v Leipzigu.

• Najpomembnejši nemški viharnik in weimarski klasik.

• Pisal je pesmi, prozo in drame.

• Umrl 1832.

• Trpljenje mladega Wertherja (pismski roman) opisuje osebna čustvena razpoloženja.

Aleksander Sergejevič Puškin – Jevgenij Onjegin

• Rojen 1799 v Moskvi (plemiška družina).

• Vzgoja z ruskimi pravljicami.

• Obiskal licej v Carskem selu (vzgojnih institucija za plemiške dečke).

• Zaradi liberalnih idej bil v hišnem priporu, nato v Petersburgu.

• Poročil se z Natalio Gončarovo.

• Pisal lirske pesmi, pravljice v verzih, novele in zgodovinsko dramo.

• Umrl 1837.

Romantika na Slovenskem

• Obdobje od 1830 do 1848/49.

• Družbene razmere: malo slovenskih izobražencev, slovensko v šoli ni bilo dovoljeno, govorili so nemško (razen na verouku).

• Abecedna vojna/črkarška pravda 1833: Jernej Kopitar je dal pobudo za dva slovenska črkopisa.

• Kranjska čbelica: pesniški zbornik Prešerna, Kopitarja in Kastolica.

• Kmetijske in rokodelske novice: časopis, ki je izdajal kranjska kmečka družba. Namena je bila praktično poučevanje, objavljali so tudi pesmi.

• Ključni predstavniki: Matija Čop, France Prešeren, Jernej Kopitar in Anton Martin Slomšek.

Matija Čop, France Prešeren

• Bolj je prepoznavno njihovo delo na področju slovenske književnosti in kulturni izraznost.

• Najpomembnejše delo Prešerna je Krst pri Savici.

• Matija Cop je branil slovenski jezik in slovensko literaturo.

Franc Prešeren

• Rojen 3. decembra 1800, v kraju Vrba.

• Smrt: 8. februarja 1849, v Kranju.

• Prešeren je svoje pesmi posvečal svojim najdražjim občutkom in ljudem, ki so ga obdajali.

• Poznaval je številne zvrst, predvsem lirsko pesništvo.

Heinrich Heine - Lorelaj

• Rojen 1797, v DüsselDortu.

• Napisal roman z vloženo pesem Lorelaj.

• Bil je pesnik ljubezni.

• Prežal je velike izgube in bolečine v svojem življenju.

• Študiral pravo, a se je preusmeril v delo pisca.

Edgar Allan Poe (Maska rdeče smrti)

• Poe je bil najbolj znan po pisanju kratkih zgodb in pesmi.

• Maska rdeče smrti je ena izmed njegovih znanjših del.

• Njegova dela imajo pogosto elemente grozljivk.

• Kratke zgodbe so čudovita sestavina njegovega sloga pisanja.

Giacomo Leopardi

• Njegov literarni slog je bil prepoznaven po njegovem občutljivem in melanholičnem slogu, s temno temo odraženega čustva in čudovitega stila pisanja.

• Njegovo delo je bilo v zameji med realnostjo, preoblikovanjem in subjektivnim odnosom do življenjskih presuškov, ki je pripomoglo k osnovnemu razvoju romantike.