analiza

• PEST analiza je orodje za sistematično raziskovanje zunanjih dejavnikov, ki so pomembni za poslovne odločitve.

Ravni analize

• Makro: analiza političnega, ekonomskega, socialnega in tehnološkega okolja (PEST analiza).
• Analiza panoge vključuje analizo lastne panoge, panog dobaviteljic in panog odjemalk.
• Mikro: analiza lastnega podjetja, konkurentov in podjetij iz nepovezanih panog. Upošteva tudi podjetja iz nepovezanih panog, kjer lahko najdemo primer dobre prakse.

PEST analiza

• Politično okolje: politična ureditev, stabilnost, zakonodaja, vpliv države, davki in institucionalna organiziranost.
• Ekonomsko okolje: vključuje splošne ekonomske značilnosti in kratkoročne tendence.
• Socialno okolje: demografske in socialne značilnosti, življenjski stili, kupna moč, življenjska raven, razdelitev dohodka in premoženja.
• Tehnološko okolje: raziskovalno razvojna dejavnost, človeški viri, inovacije, patenti, tehnološko intenzivne dejavnosti in uporaba informacijske tehnologije.

Porterjev model petih silnic

• Orodje za oceno privlačnosti panoge.
• Konkurenti: ocena rivalstva med obstoječimi podjetji.
• Substituti: ocena pritiska komplementarnih in nadomestnih izdelkov.
• Pogajalska moč dobaviteljev in kupcev.
• Vstopne ovire: ocena nevarnosti vstopa novih konkurentov.

SWOT analiza

• SWOT analiza (PSPN matrika): orodje za strateške odločitve (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti).
• Namen analize je pomoč pri strateških odločitvah.
• Usmerja poslovanje, opušča/krepi programe.
• Outlier: ubežnik, vrednost, ki številčno odstopa od ostalih podatkov.

Statistične enote

• Podjetje: najmanjša organizacijska enota s statusom pravne osebe.
• Institucionalna enota: osnovni ekonomski center odločanja.
• Skupina podjetij: združenje na pravni ali finančni osnovi, lahko imajo več centrov odločanja.
• Enota enovrstne dejavnosti: podjetje ali del podjetja, ki opravlja enovrstno dejavnost na isti ali različnih lokacijah.
• Enota homogene proizvodnje: določena z eno samo homogeno dejavnostjo.
• Lokalna enota: geografsko opredeljena, z vsaj eno zaposleno osebo.
• Lokalna enota enovrstne dejavnosti: enota enovrstne dejavnosti z značilnostmi lokalne enote.
• Lokalna enota homogene proizvodnje: del enote homogene proizvodnje z značilnostmi lokalne enote.

Primer: Podjetje Galeb

• Letalska družba s poslovalnicami na Brniku (redni poleti), v Lescah (panoramski poleti) in v Portorožu (panoramski poleti in potovanja).
• Lahko se določi toliko lokalnih enot, kot je lokacij za izvajanje dejavnosti.
• Prav tako se lahko določi toliko enot enovrstne dejavnosti, kot je različnih šifer dejavnosti.
• Število statističnih enot: 11
  • Podjetje Galeb (1)
  • Lokalne enote: Brnik 62.10, Lesce 62.20, Portorož 63.30 in 62.20 (3)
  • Enote enovrstne dejavnosti: 62.10 Brnik, 62.20 Lesce, 63.30 Portorož (3)
  • Lokalne enote enovrstne dejavnosti: 62.10 Brnik, 62.20 Lesce, 62.20 Portorož, 63.30 Portorož (4)

Načini prikazovanja podatkov

• Osnovni načini: tabele in grafikoni.
• Tabele: za urejanje zbranih podatkov ali predstavitev rezultatov statistične analize (obdelovalne in analitične tabele).
• Grafikoni: za vizualizacijo statističnih informacij.
• S pomočjo orodji in tehnik se analizirajo očiščeni podatki.
• Rezultati analize se interpretirajo.
• Spremenljivke: starost, spol, študijski program, kraj bivališča, zakonski stan. Posamezni enoti se lahko pripiše le ena vrednost.

Izrazi in terminologija

• Enota opazovanja: posamezni element populacije, pojav, ki se množično pojavlja. Je predmet statističnega opazovanja.
• Populacija: parametri opisujejo značilnosti populacije.
• Vzorec: vzorčna ocena je rezultat vzorčenja.
• Redni študent EF UL: študent (enota), časovna - v šolskem letu 2012/2013, krajevna - EF UL, stvarna - redni.
• Statistična enota: posamezni pojav statistične množice.
  • Realne statistične množice vključujejo osebe, živali, stvari, pravne in gospodarske tvorbe.
  • Nerealne zajemajo rojstva, nesreče, prodajo, uvoz, izvoz.
  • Množice so lahko enostavne (prebivalstvo) ali sestavljene (gospodinjstvo). Spremenljivke nam opisujejo parametre.
• Parameter izraža značilnosti s številkami (aritmetična sredina, varianca).
• Popis (census): zajema opazovanje vseh enot populacije.
• Vzorec: opazovanje le dela enot populacije.
• Vzorec je del populacije, ki se uporabi za izračun ocen parametrov.

Stevensonova tipologija spremenljivk

• Imsnke ali nominalne spremenljivke: vrednosti se razlikujejo (ime, zakonski stan, spol, naslov).
• Urejenostne ali ordinalne spremenljivke: vrednosti se lahko uredijo (izobrazba, kvalifikacija, ocena, letnik študija).
• Razmične ali intervalne spremenljivke: primerjajo se razlike med vrednostmi (temperatura, inteligenčni kvocient).
• Razmernostne spremenljivke: primerjajo se razmerja med vrednostmi (plača, štipendija, javni dolg, število otrok).
• Kvalitativni podatki: opisni, ne more se izračunati povprečja, imenske in urejenostne.
  • Kvalitativne so diskretne (celoštevilske) ali zvezdne (kontinuirane).
• Kvantitativni podatki: numerične, razmične, razmernostne.

Statistična analiza – tipologija

• Glede na vključenost enot: opisna in sklepna statistika.
• Glede na število spremenljivk: univariatna, bivariatna, multivariatna.
• Glede na način prikaza: grafični, tabelarični, numerični.
• Opisna statistična analiza: zbiranje in analiza podatkov za populacijo kot celoto, metode zbiranja, razvrščanja in prikazovanja.
• Sklepna statistična analiza: posploševanje, napovedovanje, ocenjevanje povezav med spremenljivkami,na osnovi vzorčnih podatkov.

Pregled metod/indikatorjev opisnih statistik

• Relativna števila (strukture, koeficienti, indeksi).
• Frekvenčne porazdelitve.
• Kvantili (mediana, kvartili, decili, centili).
• Srednje vrednosti (mediana, modus, aritmetična sredina, geometrijska sredina, harmonična sredina).
• Mere variabilnosti (variacijski razmik, varianca, standardni odklon, koeficient variabilnosti).
• Mere asimetrije: koeficient asimetrije.
• Mere koleracije: Ginijev koeficient koncentracije.