Osnove statistike 2

Osnovni statistični pojmi

• Množični pojav se pojavlja v velikem številu v času in prostoru (npr. podjetje, zaposleni, občan, študent)
• Statistična množica/populacija so istovrstni pojavi, izbrani za analizo, ki izpolnjujejo določene pogoje
• Statistična enota je posamezen pojav v statistični množici
• Spremenljivke so značilnosti statističnih enot, ki so predmet analize in imajo vsaj dve možni vrednosti
• Vrednosti spremenljivk se razlikujejo med enotami, kar je temeljna značilnost
• Statistična množica je definirana z istovrstnimi pojavi, ki imajo predpisane vrednosti določenih značilnosti
• Vse enote morajo imeti enake vrednosti spremenljivk, ki so vključene v opredeljujoče pogoje
• Kriteriji za določitev statistične množice so krajevni, časovni (trenutni ali razmični) in stvarni
• Popis obsega opazovanje vseh enot, ki sestavljajo populacijo
• Vzorec obsega le del enot celotne populacije, iz katerega se izračunajo ocene parametrov

Statistične enote

• Realne (osebe, živali, stvari, pravne tvorbe)
• Dogodki (rojstvo, nesreča, proizvajanje, prodajanje, izvoz, uvoz)
• Opredelitev statističnih enot se razlikuje glede na to, ali opazujemo enote kot tržne subjekte (institucionalne enote) ali kot proizvajalce (proizvodne enote)
• Kriteriji za opredelitev statističnih enot so:
  • Pravni, računovodski ali organizacijski kriterij (podjetje mora biti povezano z vsaj eno pravno enoto)
  • Geografski kriterij (lokalna, regionalna, nacionalna, EU ali svetovna raven; lokalna raven ustreza upravni enoti po klasifikaciji NUTS)
  • Kriterij dejavnosti (proces, ki vodi k nastanku novih proizvodov ali storitev, razvrščen po klasifikaciji NACE glede na št. zaposlenih, plače, promet)

Kategorizacija statistične analize

• Izbira metode je odvisna od vsebine in namena analize
• Upoštevati je treba značilnosti populacije in način pridobivanja podatkov
• Opisna statistična analiza se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov za celotno populacijo, vključno z metodami zbiranja, razvrščanja, prikazovanja in izračunavanja statističnih parametrov
• Sklepna statistična analiza se ukvarja s posploševanjem, napovedovanjem in ocenjevanjem povezav v populaciji na podlagi vzorčnih podatkov

Vrste spremenljivk in njihove vrednosti

• Neštevilske (opisne, znakovne, atributivne ali kvalitativne)
• Številske (numerične ali kvantitativne)
  • Zvezne (realne, kontinuirane)
  • Diskretne (celoštevilske, diskontinuirane)
• Stephensova tipologija:
  • Imenke ali nominalne (ya ≠ yb, npr. spol, kraj rojstva)
  • Urejenostne ali ordinalne (ya ≤ yb, ya ≥ yb, npr. kvalifikacija, ocena)
  • Razmične ali intervalne (ya - yb = d, brez absolutne ničelne točke, npr. temperatura)
  • Proporcionalne ali razmernostne (ya/yb = R, večina številskih spremenljivk)
• Spremenljivka mora imeti vsaj dve vrednosti
• Za posamezno enoto so vrednosti spremenljivk lahko stalne, zvezne ali diskretne

Statistični parametri

• Število enot populacije ali velikost populacije (N)
• Vsota vrednosti spremenljivke ali total (X, Y, Z)
• Izračun parametrov je odvisen od merske lestvice spremenljivk
  • Imenska: število enot, modus, delež enot, koef. kontingence
  • Ureujenostna: kvantili, koef. korelacije ranga
  • Razmična: aritmetična sredina, standardni odklon, koef. korelacije, t-test, ANOVA, MANOVA
  • Proporcionalna: geometrijska sredina, harmonična sredina

Vrste podatkov

• Razlikovanje na kvalitativne (opisovanje) in kvantitativne (ugotavljanje pogostnosti)
• Ločimo mikro (del poslovnih informacijskih sistemov) in makro (neodvisni od podjetja) statistične sisteme
• Primeri makro sistemov: ESS, SSS

Preverite svoje znanje o spremenljivkah, statističnih parametrih in množičnih pojavih. S tem kvizom boste ponovili osnove statistične analize in tipologije spremenljivk.