Aterosklerotična bolezen

Aterosklerotična bolezen

• Ateroskleroza je kronična bolezen velikih in srednje velikih arterij, značilna s kopičenjem lipidov, veziva, kalcijevih soli in celičnih ostankov v notranji plasti arterijske stene (intima), kar povzroči vnetje in zoženje arterijskega lumna.
• Ateroskleroza lahko povzroči zoženje svetline arterije zaradi rasti aterosklerotičnih lehij (ateromov) ali zaradi tromboze, s čimer se zmanjša pretok krvi in povzroči ishemijo v prizadetih organih.
• Bolezen se ponavadi začne že v otroštvu in se s starostjo razvija, klinična slika pa se lahko kaže šele v kasnejših obdobjih.
• Je eden glavnih vzrokov za obolevnost in smrtnost v razvitih državah.

Normalna arterijska stena

• Arterijska stena je sestavljena iz treh plasti: intime, medije in adventicije.
• Intima vsebuje endotelijske celice, ki preprečujejo agregacijo trombocitov in preprečujejo vstop monocitov in makrofagov.
• Medija je sestavljena iz gladkih mišičnih celic, ki regulirajo pretok krvi, in zunajceličnega matriksa (elastin, kolagen, proteoglikani).
• Adventicija je sestavljena iz veziva in vaskularne mreže.

Patogeneza aterosklerotičnega procesa

• Patomorfološka značilnost je lehaja (aterom), ki nastane s kopičenjem lipidov v intimi, ki ga spremlja kronično vnetje z infiltracijo makrofagov in limfocitov T.
• Ateroskleroza ni le pasivno kopičenje snovi in celic, temveč aktiven proces spreminjanja biokemične in histološke sestave arterijske stene.
• Osrednji mehanizem je kronično vnetje, ki ga sprožijo nevarnostni dejavniki.

Začetek ateroskleroze in intima

• Najpogostejša teorija je "odziv na poškodbo endotelija".
• Endotelijska disfunkcija zmanjša sintezo dušikovega oksida (NO), spodbudi vstopanje lipoproteinov v arterijsko steno in njihovo oksidacijo ter posledično vstop levkocitov.
• Hidrodinamična hipoteza povezuje turbulentni tok krvi z večjo nagnjenostjo k nastanku aterosklerotičnih lehij.

Zunajcelično kopičenje lipoproteinov

• Povečana prepustnost endotelija in daljše zadrževanje lipoproteinov v intimi privedeta do nastanka maščobnih lis.
• Oksidacija in neencimska glikacija lipoproteinov sta pomembna pri spodbujanju aterogeneze.

Vnetje pri aterosklerozi

• Aktivirani makrofagi in druge celice sintetizirajo posrednike vnetja (citokine, rastne dejavnike).
• Izražanje adhezijskih molekul spodbuja prilepljanje in vstopanje levkocitov v intimno plast.
• Specifična imunost ima vlogo pri odzivu na modificirane lipoproteine in infekcijske agente.

Napredovanje ateroskleroze in medija/adventicija

• Sledi potovanju in razmnoževanju gladkih mišičnih celic v intimi.
• Povečana sinteza zunajceličnega matriksa povzroči kompleksnost aterosklerotičnih lehij.
• Neovaskularizacija se razvije z razraščanjem žil iz vasa vasorum.

Mineralizacija aterosklerotičnih lehij

• Sčasoma se v lehih kopičijo kalcijevi soli, kar povzroči trdo in neelastično arterijsko steno.
• Gladke mišične celice spodbujajo kalcifikacijo preko citokinov, kot je kostni morfogenetični protein.

Reverzibilnost ateroskleroze

• V zgodnjem obdobju je aterogeneza delno reverzibilna.
• Makrofagi odstranjujejo holesterol s pomočjo HDL in ABC-transporterjev.
• Regresija je pri živalih počasnejša kot pri odstranjevanju ksantomov.

Ateroskleroza in svetlina arterije

• Ateroskleroza ponavadi zožuje svetlino arterije (okluzivna bolezen), redkeje pa povzroči razširitev (anevrizmatska bolezen).
• V začetku se svetlina lahko poveča kot kompenzacijski odziv.
• Okvara intime in kopičenje aterosklerotične lehe lahko povzroči trombozo.

Nevarnostni dejavniki

• Pomembni dejavniki so dislipidemija, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kajenje, življenjski slog in motnje koagulacije.
• Dislipidemija se kaže z zvišanjem LDL in znižanjem HDL.
• Arterijska hipertenzija pospešuje aterosklerozo, saj poveča mehanični učinek in neposredno vpliva na celice.
• Sladkorna bolezen, kajenje, metabolični sindrom in starost imajo negativne vplive.