ZAPISKI13 PDF - Pravo intelektualne lastnine

PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE Uvod Pravo intelektualne lastnine ustvarja stvarne pravice na celi vrsti stvari, od romanov, skladb, računalniških programov, slik, filmov, TV oddaj, zdravil, pijač… Avtorsko pravo Splošno o nastanku in razvoju avtorskega prava Poznamo dva sistema avtorskih pravic an...

PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE Uvod Pravo intelektualne lastnine ustvarja stvarne pravice na celi vrsti stvari, od romanov, skladb, računalniških programov, slik, filmov, TV oddaj, zdravil, pijač… Avtorsko pravo Splošno o nastanku in razvoju avtorskega prava Poznamo dva sistema avtorskih pravic anglo-ameriški in sistem celinske Evrope. Za avtorja se šteje tisti, ki je ustvaril novo intelektualno delo na področju književnosti, znanosti ali umetnosti. Avtorsko delo Avtorsko delo je le tisto, ki ga s svojo ustvarjalnostjo ustvarijo fizične osebe, zato je avtorska pravica povezana z osebnostmi. Razlika med avtorsko in osebnostno pravico je v tem, da avtorsko pridobiš s kreacijo, aktivnim intelektualnim ustvarjanjem, osebnostne pravice pa pridobimo z rojstvom. Avtorska pravica ni temeljna osebnostna pravica. Najpomembnejši mednarodni pravni vir je Bernska konvencija o zaščiti del s področja umetnosti in književnosti v Slo pa Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) ter Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) ZASP opredeljuje avtorsko delo z generalno klavzulo kot individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Elementi generalne klavzule: avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev človeka; pravne osebe lahko pridobijo določena avtorska upravičenja, avtor je lahko samo fizična oseba avtorsko delo je delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti avtorsko delo mora biti na kakršenkoli način izraženo: avtor najprej dobi idejo, ki jo nato izrazi navzven, tako da je zaznavna s katerim koli človeškim čutom Izvedena dela Temeljijo na prej ustvarjenih delih, kot je na primer predelava, ki je ob pogojih generalne klavzule avtorsko delo, zanjo mora avtor pridobiti dovoljenje avtorja.(prevodi, priredbe) Avtor Avtor je lahko le fizična oseba, ki ustvari avtorsko delo. Pravna oseba ne more biti avtor lahko je le nosilec avtorskih pravic. Ko ni jasno kdo je avtor je zakonodajalec določil domneve. Za avtorja velja tisti čigar ime je navedeno na običajen način, dokler se ne dokaže nasprotno. Kadar delo ustvari več avtorjev→soavtorstvo Avtorska pravica Je pravica, ki pripada avtorju kot ustvarjalcu avtorskega dela. Tako kot za pravice industrijske lastnine je tudi za avtorsko pravico značilno prepletanje moralnih in materialnih upravičenj. Avtorska pravica je absolutna, je monopolna. Njen obstoj in varstvo zagotavlja ustava Moralne avtorske pravice Avtorja varujejo glede njegovih duhovnih in osebnih vezi z delom. Kot moralne avtorske pravice ZASP šteje: Pravico priznanja avtorstva→ avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu in lahko določi ali se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako. Kadar je kot avtor naveden nekdo drug je to plagiat pravica do prve objave→ avtor ima izključno pravico odločiti kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno in odločitev ali bo delo sploh dostopno javnosti. Pravica do objave ima tudi materialno komponento, saj šele objava prinaša premoženjsko korist pravico do spoštovanja dela→avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi okrnili njegovo osebnost npr. predelava dela, ki je avtor ni dovolil pravico skesanja→do imetnika materialne avtorske pravice to upravičenje prekliče, če ima za to resne moralne razloge in, če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane. Materialne avtorske pravice Po ZASP so opredeljene z generalno klavzulo kot pravice, ki varujejo premoženjske interese avtorja in mu dajejo pravico, da uporabo svojega dela dovoli ali prepove. Temeljna značilnost je izključnost, temeljno načelo pa in dubio pro auctore (v dvomu je treba pravne norme razlagati v prid avtorju). Uporaba dela v telesni obliki, torej materialne avtorske pravice, obsega zlasti pravico reproduciranja, pravico uporabe dela v netelesni obliki, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja… Druge pravice avtorja Značilnost teh pravic je, da niso izključne. Gre za upravičenja, ki so del avtorske pravice, ampak niso monopolne narave. sledna pravica (pravica zasledovanja)→ če je delo avtorja prodano ima avtor pravico o tem biti obveščen in ima pravico do nadomestila v obsegu 3% od maloprodajne cene. Sledni pravici se avtor ne more odpovedati, lahko se podeduje. Na podlagi sledne pravice avtor ne more prepovedati prodaje, lahko zahteva provizijo. pravica dostopa in izročitve→ večinoma se nanaša na likovna dela. Avtorjeva pravica, da od posestnika zahteva dostop do svojega izvirnika ali primerka svojega dela, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravice reproduciranja ali pravice predelave dela. V primeru izročitve lahko posestnik zahteva varščino ali drugo zavarovanje pravica javnega posojanja→pravica do ustreznega nadomestila, kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek javnih zavodov. Izjema so npr. pisana dela v javnih knjižnicah, arhitekturni objekti… pravica do nadomestila→avtor ima pravico do primernega nadomestila za reproduciranje avtorskega dela, ki se izvede pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe. Omejene avtorske pravice Zakonodajalec avtorja na posameznih področjih omejuje. Avtor jo lahko omeji tudi sam s pogodbo ali oporoko. Omejitve so vsebinskega in časovnega značaja. Po zakonu veljata dve vsebnosti omejitvi: Zakonita licenca pomeni odplačno uporabo avtorskega dela in pripada tretji osebi po zakonu. Dopustno je: ○ reproduciranje avtorskih del v čitankah in učbenikih, namenjenih za pouk, ter reproduciranje posamičnih del s področja fotografije, likovne umetnosti, arhitekture…, če gre za že objavljena dela avtorjev ○ reproduciranje člankov iz periodičnega tiska v periodičnem tisku zaradi obveščanja javnosti Zakonita licenca posega le v pravico reproduciranja, v druga avtorjeva upravičenja pa ne. Treba je navesti avtorja in vir. Prosta uporaba pomeni uporabo avtorskega dela brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila ustreznega nadomestila, če gre za reproduciranje za lastno uporabo. Za namen obveščanja javnosti je prosto: 1. pri obveščanju dnevnih dogodkov reproducirati dela, ki se vidijo ali slišijo ob poteku tega dogodka 2. pripraviti in reproducirati povzetke izdanih časopisnih člankov v pregledih tiska 3. reproducirati javne politične govore in javne govore na obravnavah pred državnimi, cerkvenimi in podobnimi organi 4. uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila Reproduciranje je po ZASP prosto: če je opravljeno v največ treh primerkih če gre za zasebno uporabo fizične osebe ali za lastno uporabo znotraj arhivov, javnih knjižnic ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov Poznamo tudi prosto predelavo→privatna ali druga lastna predelava, ki ni namenjena in ni dostopna javnosti, predelava v parodijo ali karikaturo. Prosto reproduciranje del ni dovoljeno v obsegu celotne knjige razen če je razprodana že dve leti. Alineje na str 386 Dela na splošno dostopnih krajih (parki, ulice) so v prosti uporabi, če se ta ne izvršuje v tridimenzionalni obliki, ali za isti namen kot prvotno delo, ali za doseganje premoženjske koristi. Ni vse Časovne omejitve Monopol avtorja časovno ni neomejen, saj po preteku roka avtorsko delo ni več avtorsko pravno varno. Uporaba postane prosta. Nekatere zakonodaje odločajo, da moralne avtorske pravice s potekom časa ne ugasnejo. Za njihovo varstvo skrbi poseben organ. Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti. Če so soavtorji rok začne teči, ko umre zadnji. Če je več avtorjev (film) ali avtor ni znan začne teči ob objavi. Če delo v 70 letih od stvaritve ni objavljeno pravica preneha. Prenos avtorske pravice Lahko se prenašajo samo materialne in druge avtorske pravice. Moralne se lahko prenašajo le z dedovanjem. Na avtorsko pravico ni mogoče seči s prisilno izvršbo, mogoča je le na premoženjskih koristih. Materialne in druge avtorske pravice se prenašajo s pogodbami, ki morajo biti v pisni obliki. Pravila, ki urejajo pravni promet z avtorsko pravico, imenujemo avtorsko pogodbeno pravo in ga delimo na splošni in posebni del. Splošni del velja za vse avtorske pogodbe, posebni pa ločeno obravnava posamezne pogodbe. Za vprašanja, ki v ZASP niso urejena se uporablja pravila Obligacijskega zakonika. Kadar avtorsko delo nastane v okviru delovnega razmerja se materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja prenesejo na delodajalca za 10 let, razen če je s pogodbo določeno drugače. Sorodne pravice Pojem se nanaša na izvajanje avtorskih del. Izvajalec z izvedbo avtorskega dela tudi sam prispeva k temu, da delo postane dostopno javnosti. V tem se izvajalec razlikuje od založnika njegova vloga je predvsem tehnične in ekonomske narave. Izvajalčeva ustvarjalnost pogosto prispeva k temu da delo postane znano (pesem po pevcu, film po igralcih) Skupna značilnost sorodnih pravic je v izključnem upravičenju dovoliti ali prepovedati izkoriščanje. Gre za pravice, ki so podobne avtorski, ker nastanejo na podlagi avtorskega dela. Podobnost je predvsem vsebinska. ZASP se je izognil opredelitvi sorodnih pravic, določa le razmerje med njimi in avtorsko pravico. Pravo industrijske lastnine Pravna narava pravic industrijske lastnine Nanaša se na lastnino, ki izhaja iz človekovega intelekta oziroma razuma. Pravice industrijske lastnine niso enakovredne lastninski pravici, so ji podobne. So vrsta lastninskih upravičenj, ki nastanejo na podlagi intelektualne kreacije. Osnovna dilema prava industrijske lastnine je monopol. Če lahko samo stvaritelj izkorišča kar je naredil so drugi prikrajšani. Pravica industrijske lastnine je torej monopolna pravica, ki ni v skladu z načelom svobodne konkurence, zato jo mora zakonodajalec ustrezno omejiti. Zakonska ureditev pravic industrijske lastnine v Sloveniji Pravice industrijske lastnine ureja Zakon o industrijski lastnini, ki poleg temeljnih določb ureja vrste pravic, postopek za priznanje, ničnost in razveljavitev pravic, zastopanje, prenos pravic in odstop uporabe ter varstvo pravic. →Patent Patent je dokument, ki ga izda vladni urad na podlagi zahteve, ki opisuje izum in ki ustvari pravni položaj, v katerem se lahko patentirani izum normalno izkorišča(izdeluje, prodaja, uvaža) le s soglasjem lastnika patenta. Izum pomeni rešitev nekega problema na področju tehnologije. Lahko se nanaša na izdelek ali postopek. Varstvo, ki ga zagotavlja patent je časovno omejeno (običajno 20 let). Preprosto: patent je pravica, ki jo država podeli izumitelju, da za omejeno časovno obdobje prepove drugim gospodarsko uporabo kot nadomestilo za razkritje izuma, tako da lahko tudi drugi pridobijo korist. Patent je pravica ne pravni monopol, ki gre fizični ali pravni osebi na podlagi posameznega izuma. Patent mora biti industrijsko uporaben. Nosilec patenta pridobi izključno pravico do gospodarskega izkoriščanja s patentom zavarovanega izuma. Upravičenci pridobijo s priznanjem moralne in materialne pravice. Materialno upravičenje ima dva vidika. Prvi obsega izključno pravico nosilca do njenega gospodarskega izkoriščanja, drugi pa upravičenje nosilca pravice do njenega razpolaganja. Negativen vidik materialnih pravic je pravica nosilcev prepovedati uporabo zavarovanjih stvaritev vsem tistim subjektom ,ki nimajo njihovega privoljenja za izkoriščanje stvaritev. To izhaja iz absolutne narave pooblastil. Moralno upravičenje pomeni, da ima ustvarjalec pravico biti kot tak naveden v vseh listinah, ki se nanašajo na patent, modele in vzorce. Če je izum, nova oblika telesa, slika ali risba dosežek ustvarjalnega dela več oseb, se v listinah navedejo vsi. Za varstvo izumov in znakov razlikovanja mora biti vložena ustrezna prijava pri Uradu RS za varstvo industrijske lastnine. Patent velja samo na ozemlju države, ki ga je podelila. Pravna oseba je prijavitelja tedaj, ko je izum nastal v delovnem razmerju. —>Obseg patentnega varstva Patentno varstvo je časovno omejeno, traja 20 let. Ko ta čas preteče je izum v javni domeni→njegova gospodarska uporaba je na voljo vsem. Na podlagi patenta izumitelj pridobi: pravico izkoriščati izum v proizvodnji pravico v promet dajati izdelke, proizvedene na podlagi izuma pravico razpolagati s patentom, ga prenesti na drugo osebo pravico preprečiti nedovoljeno izkoriščanje izuma tretjim osebam Po splošnem traja patent 20 let od trenutka prijave oziroma največ 20 let, saj lahko ugasne že prej. Izjemoma lahko traja tudi 25 let, če je razglašeno vojno stanje ali izredne razmere ali če je predmet patenta izdelek ali postopek za proizvodnjo izdelka za katerega je pred začetkom gospodarskega izkoriščanja potrebno pridobitev oblastnega dovoljenja —>Trajanje patentnega varstva Pred potekom 20 let patent lahko preneha, če se mu nosilec odpove, če nosilec preneha obstajati, razen če se patent deduje ali unovči v stečajnem postopku, če je patent s sodbo ali odločbo Uradno razglašen za ničen in zaradi neplačevanja taks za vzdrževanje varstva. →Model in vzorec Z modelom se zavaruje vidna nova zunanja oblika določenega industrijskega izdelka oziroma njegovega dela. Kot model se registra videz izdelka, ki je nov in individualne narave. Če se videz izdelka nanaša na sestavni del kompleksnega izdelka, je nov in ima individualno naravo le: če sestavni del, po tem ko je vključen v kompleksni izdelek, ostane viden ob normalni uporabi izdelka če vidne značilnosti sestavnega dela tudi same izpolnjujejo pogoj glede novosti in individualne narave Z vzorcem se zavaruje vsakomur nova vidna slika ali risba, ki se da prenesti na določen industrijski izdelek. Slika/risba oziroma nova oblika telesa, vzorec oziroma model sta pravica. Razlika med modelom in vzorcem je 3D oziroma 2D vse ostalo je isto. Pogoji da je nekaj model/vzorec: nova oblikovna rešitev mora biti vidna vsakomur mora biti uporabna v industriji oziroma gospodarstvu Umetniška slika in kip sta lahko zavarovana le če ju je možno prenesti industrijski izdelek. Če to ni možno uživata avtorskopravno varstvo, ne pa varstvo po ZIL-1. pomemben element je novost, ki je razumljena ožje kot pri patentu. Oblike telesa, slika ali risba so nove , če se bistveno razlikujejo od tistih, ki so bile prej prijavljene. Novost je omejena na ozemlje Slovenije. ZIL-1 našteva nekatere stvari, ki ne morejo biti zavarovane z vzorcem oziroma modelom. To so fotografska in kartografska dela, tehnični načrti in skice. Prav tako se ne more zavarovati slike/risbe oziroma oblike, če njihova objava nasprotuje zakonu ali morali, če vsebuje državni ali drug javni grb, zastavo, ime in kratico kakšne druge države ali mednarodne organizacije( razen z dovoljenjem) ali če prikazuje podobo osebe (razen z privolitvijo). Imetnik modela ima izključno pravico, da ga uporablja in prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo. Uporaba pomeni izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje tega izdelke v te namene. Obseg varstva vključuje vsak videz izdelka, ki pri seznanjenem uporabniku ne ustvari drugačnega celotnega vtisa. → Blagovna in storitvena znamka Blagovna oziroma storitvena znamka služi zavarovanju kakršnegakoli znaka, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanj blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Znak je označba, ki se razlikuje od drugih, znamka je pravica, ki zavaruje znak. Z znamko zavarovani znak služi za razlikovanje blaga ali storitve ene gospodarske družbe od druge. Znamka je pogosto zagotovilo kakovosti. Poslovni pomen registracije blagovne znamke V sodobnem poslovnem svetu je zaščita intelektualne lastnine nujna. Ob zaščiti blagovne znamke ima njen lastnik pravico uporabiti simbol ®, ki ponazarja njegovo lastništvo. S tem znakom signalizira, opozarja druge na pravne posledice neavtorizirane rabe. Opustitev take registracije ima lahko resne finančne, pravne in poslovne posledice. Zavaruje se lahko samo znak, ki je primeren za razlikovanje blaga oziroma storitve v gosp. prometu, kot so slike, besede, risba, izraz, vinjeta, šifra, kombinacija teh znakov in kombinacija barv. Pod razloge za zavrnitev zavarovanja znaka z blagovno ali storitveno znamko štejemo znake: ki ne morejo biti znamke ki nasprotujejo zakonu ali morali ki niso primerni za razlikovanje, kot na primer “night club” za otroška igrala ki označujejo le vrsto blaga oziroma storitev, njihov namen, čas ali način proizvodnje, kakovost, ceno, količino, težo, kraj oziroma geo. poreklo npr “mleko” za mleko; lahko se z znakom “mleko” zavaruje avto ki so v navadi za označevanje posamezne vrste blaga npr “piano” za kitaro ki lahko s svojo zunanjo podobo ali vsebino povzročijo zmedo na trgu npr “Columbia” za kenijsko kavo ki so istovetni in že zavarovani z znakom koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga ali storitve ki so podobni prej zavarovanemu znaku koga drugega z isto ali podobno vrsto blaga oziroma storitev, če lahko ta podobnost povzroči zmoto pri povprečnem potrošniku npr. Oho in Uho, Martini in Martin, Lanol in Lanoll ki vsebuje uradne znake ali punce (žige za označevanje predmetov iz dragocenih kovin) za kontrolo ali jamstvo kakovosti ali jih posnemajo oziroma, ki vsebujejo državni ali drugi javni grb, zastavo, ime ali kratico kakšne druge države ali mednarodne organizacije. Lahko jih zavaruješ le z dovoljenjem pristojnega organa ali organizacije. Blagovna znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice po tem zakonu. Imetnik znamke je tretjim osebam upravičen preprečiti, ki nimajo soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo: katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitev, ki so obseženi z znamko katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obsežnih z znamko ali znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom ali znamko katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v RS ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled znamke opremljanja blaga, ali njegove embalaže z znakom ponujanje blaga, označenega s tem znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene oziroma ponujanja ali oskrbovanja s storitvami pod tem znakom uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom uporabe znaka v poslovni dokumentaciji in oglaševanju Podoba ali ime osebe se lahko zavaruje le z njegovim dovoljenjem. Če je oseba že umrla morajo dovoljenje dati njen zakonec in otroci in starši če so še živi. Podoba ali ime zgodovinske osebe se lahko zavaruje le z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve. Sloveče znamke so znamke, ki jih pozna tudi potrošnik, ki jih ne kupuje npr. Coca-Cola, Nike, Aspirin… Znamka nima omejenega roka trajanja. Najprej traja 10 let potem pa se lahko poljubno podaljšuje za 10 let. Če se upravitelj znamke ne uporablja 5 let jo lahko Urad v pravnem postopku razveljavi. Postopek za pridobitev znamke je formalen. Vloga se vloži v patentnem uradu, ki ugotovi ali znak vsebuje formalne pogoje za varstvo z znamko. →Označba geografskega porekla Uporablja se s sporazumom TRIPS, medtem ko Pariška konvencija govori o označbah izvora in imenih porekla. Z označbo porekla blaga se zavaruje geografsko ime proizvodov, katerih posebne lastnosti so večinoma odvisne od kraja oziroma območja na katerem so bili proizvedeni, če so te lastnosti nastale naravno pod vplivom podnebja ali tal ali z ustaljenim načinom in postopkom proizvodnje in obdelave. Kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blag izvira iz določenega kraja ali z območja. Označba porekla je kolektivna pravica, s katero se zavaruje besedna označba geografskega porekla. Označbo smejo uporabljati tisti, ki blago proizvajajo in dajejo v promet. Ne smejo je uporabljati proizvajalci na drugem območju. Trajanje označbe ni časovno omejeno. Pravice ni treba podaljševati. Postopek priznavanja pravic Postopek je strogo formalen. Postopek za pridobivanje patenta, modela, vzorca in znamke se začne z vlogo pri patentnem uradu. Postopek za priznavanje porekla se začne s pisno zahtevo za priznavanje varstva geografskega imena proizvoda. Vlagatelj zahteve je lahko državni organ, občina, širša lokalna skupnost ali za posamezni kraj oziroma geo. območje pristojna zbornica. Učinki prijave Od datuma prejema pravilne prijave ima prijavitelj prednostno pravico nasproti vsakomur, ki za enak izum, obliko telesa, sliko, risbo ali znak vloži prijavo kasneje. Te je prednostna pravica. Rok za uveljavljanje prednostne pravice za izum je 12 mesecev za model in znamke pa 6 mesecev od dneva prijave. Prijava mora vsebovati: podatke o prijavitelju in pravici, za katero se zahteva varstvo zahtevek: lahko je eden ali več. Patentno varstvo zajema samo kar je v zahtevku opis izuma, slike, oblike telesa, znaka podatki o stanju tehnike natančne podatke, iz katerih mora izhajati v čem je novost po potrebi sliko (skico) izuma, fotografijo oblike telesa itd. prijava znamke mora vsebovati znak in seznam proizvodov oziroma storitev, za katere se zahteva varstvo Poslovna skrivnost Socialna vrednost produktivnih informacij pogosto presega razvijalno vrednost te informacije in je zato socialno bolj zaželena, da se ustvari. V podjetjih je vsako znanje, ki ga zaposleni pridobi med trajanjem delovnega razmerja zaščiteno s poslovno skrivnostjo. Če tega ne bi bilo bi bili ljudje zaposleni le toliko časa da bi nabrali znanje in ga nesli k konkurenci. Poslovna skrivnost je varovana v razmerjih med družbo in njenimi lastniki, med družbo , njenimi organi in delavci ter med družbo in osebami zunaj družbe. Za poslovno skrivnost se štejejo vsi podatki, zaradi katerih bi bila povzročena škoda, če bi zanje izvedela oseba, ki za to ni pooblaščena. Podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni vsi družbeniki, člani organov družbe, delavci in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.