ZAPISI predavanj_250201_004423 PDF

FRANC JANŽEKOVIČ PTIČI ORNIS Ptiči so živali na katere gledamo z različnih perspektiv: Naravovartveno – ogrožena skupina, potrebna pozornosti, danes veliko vrst lokalno izumrlih, populacije se manjšajo na splošno. Varuje jih tudi Natura 2000 (zavarovanja območja za gnezden...

FRANC JANŽEKOVIČ PTIČI ORNIS Ptiči so živali na katere gledamo z različnih perspektiv: Naravovartveno – ogrožena skupina, potrebna pozornosti, danes veliko vrst lokalno izumrlih, populacije se manjšajo na splošno. Varuje jih tudi Natura 2000 (zavarovanja območja za gnezdenje, ipd.) Znanost Kmetijstvo in živinoreja – so vir hrane, goji se jih tudi kot hišne ljubljenčke. Predstavljajo škodljivce na kmetijskih površinah. Kultura in religija Umetnost – navdih za umetniška dela Zdravstvo – povezava z zoonozami (okužbe v katere so vključene tudi živali). Najbolj znana okužba z H1N1 (ptičja gripa), ki predstavlja težave ljudem in rejcem ptičev. Orintologija – veda o pticah, so raziskovalni objekt in modelni organizem za preverjanje znanstvenih hipotez. Znanost ki proučuje ptice (DOPPS slovensko društvo, ki se ukvarja s tem). Konrad Lorenz – prejemnik Nobelove nagrade za medicino in etologijo zaradi preučevanja ptic. Odkril, da je pri pticah 1. premikajoči objekt vtisnjen kot mati. Povezuje duševno in fizično zdravje in dokazuje, da na fizično zdravje vpliva duševnost. Makroekologija – preučuje odnose v velikem merilu (odnos velikosti živali in njene številčnosti). Evolucija ptičev – spolna izbira in izražanje dimorfizma. Samci izstopajo samice pa so neočitne. Razlaga za asimetrijo je v spolnem izboru, saj je razmnoževanje za samice bistveno dražje kot samce, zato te izbirajo najbolj »fit« osebke, kar samci dokazujejo s okrasjem, velikostjo, močjo, bojevanjem, … Didaktični pomen – vzgoja otrok pri oblikovanju odgovornega odnosa do živali (izdelava ptičjih hišic). PTIČI/AVES Razred vretenčarjev Ptiči sodijo v monofiletsko skupino plazilcev, danes pa jih uvrščamo v samostojni razred vretenčarjev. Fosilni material in študije primerjalne anatomije dokazujejo, da so se razvili iz plazilcev. Perje in lomljive kosti so se slabo ohranile. Opisanih preko 9.500 vrst Razporejenih v 27 redov Klasifikacija temelji na morfologiji skeleta, stopala, perja, mišičja, v zadnjih letih pa na zaporedju nukleotidov. ZNAČILNOSTI PTIČEV Velikost in masa – ločimo vse od resnično majhnih (100 kg). Povprečna masa ptičev pa je nižja (0,5 kg), ker je večina ptičev majhne velikosti in zaradi njihovih morfoloških lastnosti. Zmanjšanje telesne mase je prilagoditev na letenje, vrste, ki pa so izgubile sposobnost letenja (odsotnost plenilca) so ogromne, tako da jih plenilec danes ne more obvladati. Glavne morfološke značilnosti: Perje – ima več funkcij, kot so termoizolacija, fizična zaščita in ustvarjanje vzgona za let. Tanke in votle kosti – stene kosti so tanjše, v votle kosti segajo zračni mehovi (↓telesna masa), pljuča pa se razlikujejo od ostalih vretenčarjev. Prednje ekstremitete so peruti, za letenje Zadnje okončine so noge, s štirimi ali manj prsti + kremplji Brez zob, čeljusti z roževinasto prevleko – kljun – razen prvi zob pri piščancih, ki odpade eno uro po izvalitvi. Stalna telesna temperatura =endotermni organizmi (39°C), rezultat celičnega metabolizma – prednost je mobilnost/aktivnost skozi vse leto, slabost pa večna lakota (E zelo potraten proces). Vzdrževanje telesne T imenujemo Homeotermija. 4 delno srce in desni aortni lok – oksigenirana in neoksigenirana kri se ne mešata. Amniotsko jajce, z močno apneno lupino - zarodek razvije amniotsko ovojnico in se nahaja znotraj amniotske votline. Inkubacija jajca poteka v gnezdu s telesno toploto starša Kožne žleze – imajo 1 kožno žlezo = trtična /uropigealna žleza, ki izloča mast za negovanje perja. Dolg in negibljivi vrat – s kljunom opravljajo več nalog: negovanje, nabiranje hrane, gradnja gnezda,… Sekundarno nebo – v celoti ne ločuje nosne in ustne votline (podobno kot bi sesalci imeli samo trdni del letalnega neba)  Dihalni sistem ptičev – Metabolne zahteve za letenje so zelo visoke, zato so ptičja pljuča mnogo učinkovitejša v primerjavi s sesalčjimi. Pri ptičih se razvejitve bronhijev ne končajo z vrečastimi alveolami. Temveč oblikujejo cevaste parabronhije skozi katere teče zrak samo v eni smeri. Zaradi enosmernega pretoka zraka skozi pljuča se dihalni plini uspešneje izmenjajo. Ptiči imajo torej poleg pljuč še 2 dihalna sistema: Posteriorne zračne vreče – segajo v ekstremitete, v njih je zaloga zraka, ki ves čas teče skozi pljuča in se občasno polni. Volumen mehov zaseda 10-20% celotnega volumna ptice. Anteriorne vreče – v krilih Parabronhiji – zračne cevčice Pretok zraka skozi pljuča pri ptičih je neodvisen od vdiha in izdiha, ampak kontinuirano teče iz posteriornih zračnih vreč v sprednje čez parabronhije, zato je izmenjava neprekinjena in bistveno uspešnejša. Vdih – polnjenje posteriornih vreč Vmes zrak teče bolj ali manj stalno. Izdih – praznjenje anteriornih vreč Hiperfagija – nažiranje ptičev, da lahko v enem dnevu akumulirajo vso maščobo potrebno za selitev. EMBRIONALNI RAZVOJ IN RAZMNOŽEVANJE Iz zigote nastane plošča celic (blastodisk) na vrhu rumenjaka. Gastrulacija, nastanek treh zarodni plasti, poteka z delaminacijo. Membrane v jajcu : Rumenjakova vrečka –proizvaja metabolne encime s katerimi razkraja proteine in lipide v rumenjaku, kasneje tudi v beljaku. Krvne žile v rumenjakovi vrečki transportirajo hranilne snovi v embrio. Amnion – oblikuje vodno kopel v kateri se razvije ptič. Horion – bariera z zunanjim svetom Kloaka – alantois je izvihek kloake, kjer prihaja do dihanja. Zarodek na vrhu kljuna dobi zob s katerim predre lupino, kmalu odpade. Rumenjak – ena celica, kjer se razlikujeta animalni in vegetativni pol. Nastanek jajca – ptiči imajo samo levi jajcevod, ko se jajčna celica spusti po njem v lijaku čakajo spermiji in oplodijo jajčno celico = zigota. Ta potuje po jajcevodu mimo albuminskih žlez, ki izločajo beljak (lepi na rumenjak), zigota potuje v maternico. Funkcija maternice je izločanje apnenca (na rumenjak in beljak se lepi najprej mehka koža nato pa lupina), skozi kloako ptič izleže jajce. Gastrolecitalno jajce – rumenjak→podvojevanje animalnega pola →epiblast in hipoblat → neoralna plošča iz epiblasta → gubanje neoralne plošče → nevralni greben → hensenov vozel → možgani in hrbtenjača → uvihavanje in nastanek nevralne cevi → zasnova mezoderma med epiblastom in hipoblastom. Makrtolecitalno jajce – vsebuje ogromno hranilnih snovi (beljak in rumenjak), ki zadustujejo za celoten embrionalni razvij Zarodna plošča – nevralna plošča →nevralna cev, ektoderm, mezoderm→hrbtna struna→hrbteniva), endoderm. Razmnoževanje - Dve različni strategiji skrbi za mladiče: prekokcialna, altrikalna. Prekokcialna – večje število jajc, mladiči so aktivni kmalu po izvalitvi, zapustijo gnezdo, hodijo plavajo in sami nabirajo hrano (race, kure). Altrikalna – manjše število jajc, mladiči ostanejo v gnezdu, starša jih oskrbujeta s hrano (lastovice, sinice). PRILAGODITVE NA LETENJE Okrepljen skelet – Skelet trupa oblikuje „močno kletko“, ta je oporišče za močne letalne mišice, obenem pred njimi ščiti notranje organe. Notranje prsne mišice so manjše od zunanjih in so pritrjene na gredel grodnice, ki preprečuje posedanje pljuč ob močni sili z zamahom peruti. Mala prsna mišica dviguje perut, velika pa jo spušča. – Rebra z dodatnimi nastavka za utrjevanje telesne stene. Z grodnico tvori prsno kletko. – Hrbtenica: močno gibljiv vrat, notarij, sinsakrum, pigostil. Zraščene kosti dlani podpirajo primarna letalna peresa. Učinkovita pljuča in štiridelno srce. Trikostni kanal - je nastal z povezavo med kostmi korakoid, plečnica (lopatica) in vilice („ključnica“, furcula). Kita supracoracoidne mišice prehaja skozi trikostni kanal in se nasaja na dorzalno stran humerusa. Dorzalna insercija skozi trikostni kanal omogoča vleko peruti navzgor to pomeni, da supracoracoidna mišica dviga peruti med zamahovanjem. Vilice - Klavikuli sta zrasli zato ju imenujemo vilice - furkula. Med letom se furkula upogiba in deluje kot „vzmet“, njeno delovanje je pomembno za pljučno dihanje ( to je wish bone, ki ga američani lomijo za zahvalni dan). Prilagoditev sprednjih ekstremitet - Perut podpirajo kosti roke dlani in prstov. Od prstov so ostali samo trije. Zrasle kosti zapestja in dlani tvorijo krpometakrpus (zapestnodlančna kost), s tem se poveča trdnost peruti. Primarna peresa so pritrjena na kosti prstov in karpometakrpus, sekundarna letalna peresa pa na komolčnico (ulna). Kost prvega prsta (alula, perutka) podpira perutko. Perutka usmerja zrak ob konici peruti in omogoča vrtinčenje zraka Kako ptiči letijo? Bernoullijev potisk - Ptičja perut ima aerodinamični profil in je ukrivljena. Na zgornji površini je konveksna na spodnji pa konkavna. Zrak po zgornji strani peruti mora potovati hitreje kot po spodnji, zato ustvarja na zgornji strani peruti manjši tlak– podpritisk. Ustvarjeni tlak ustvarja vlek, silo ki dviga ptiča Za let je potrebno dvoje: horizontalni potisk in vertikalni dvig. Potisk nastane s primarnimi peresi, ki s potiskom navzdol in nazaj odrinejo zrak in ptiča potiskajo naprej (po tem principu deluje letalski propeler, oz. ladijski vijak). Dvig pa v večini nastane s krovnimi peresi srednji del peruti. Ptičja perut – letalna peresa (zunanja, primarna/sekundarna) in krovna peresa (notranja, primarna/sekundarna). Letalno perje – zagotavlja vzgon in s tem letenje, najdemo ga na perutih in je krmilno perje na repu. Krovno perje – termoizolatorj, mehanska zaščita, obarvanost (ima tudi letalno funkcijo), je puhasto in iz osrednjega rebra so razreščena v vse smeri. Ščetinasto perje – na glavi in okoli kljuna, v glavnem uporaba za mehanoreceptcijo. Zgradba peresa – osrednje rebro/tulec, rebrca, kavljčki (vejice sosednjih vej se z njimi sprimejo med sabo) ZADNJE OKONČINE Sklepi in kosti noge – Pri opazovanju ptičje noge, moramo prepoznati koleno, in „peto“. Koleno je praviloma skrito med perjem. Dolga kost nad prsti je tarzometatarzus, nad njo je tibiotarzus (homoplazija do sesalčjih kosti). Oprijemanje - (sedenje na veji) je zelo zgodnja ptičja adaptacija. Passerines – pevci, največja skupina ptičev (Passeriformes: perching birds) imajo štiri prste z zmerno dolgimi prsti, trije so usmerjeni naprej, eden nazaj. Kite stisnejo (sklenejo) prste med sedenjem na veji, da ptiči med spanjem ne padejo z veje. Oblike gibanja: Skakanje in hoja - Večina pevcev (passerines) skače in dejansko ne hodijo po podlagi. Izjema so vrste, ki večino časa preživijo na tleh, te lahko hodijo, npr. škrjanci in škorci. Večina drugih skupin, ki živijo na tleh (kure) lahko hodijo. Tek - Nekaj vrst je prilagojenih na tekanje, njihove noge so dolge. Noji in sorodniki. Podobno kot je primer pri konjih tudi tukaj pride do redukcije prstov, noj ima le dva, s tem se reducira masa na koncu noge. Plezanje - Različne vrste ptičev plezajo navzgor po deblih, npr. žolne in detli, nekatere pa tudi navzdol, npr. brglezi in plezalčki. Prsti so močni, kremplji pa močno zakrivljeni, rep služi kot opora. Plavanje - Številne vrste imajo prilagoditve za veslanje, znane so štiri neodvisne prilagoditve. DIAGNOSTIČNI ZNAKI Ptiči so kopenske in akvatične živali, večinoma so karnivori in omnivori (redko izključno hebivori) kot posledica prilagoditve na velike E potrebe. Oglašanje – imajo strukturo imenovano sirinks, ki je bistveno globje v grlu (na združitvi bonhijev v trahejo), mišice strukture so podobne glasilkam in zvok nastaja na enak način. Poleg tega imajo ptiči rezervno pot do sapnika (vedno mora biti prehoden), zato lahko dihajo in pojejo več minut. Sapnik ptičev je zavita cev. PREHRANA IN PREBAVA Kljun - Ptiči niso edini vretenčarji s kljunom. Imajo jih želve, kljunaš, imeli so jih nekateri dinozavri. Ptičji kljuni imajo izjemno pestro obliko. Kljun je osnovni organ za sprejemanje hrane in je prilagojen določeni hrani. S kljunom si čistijo perje. Obramba. Napad. Univerzalni – prilagojen na vse vrste hrane (vrane) Koničasti in fini – jedo drobne žuželke, prehrana je mehka, kljun je kratek in ozek (pinceta) (muharji).  Robat omnivorski – prehranjujejo se z rastlinskim materialom predvsem pa žuželkami in semeni (ščinkavec). Prekrižan – prilagoditev na granivorijo (semena storžev) in prehranjevanje z žuželkami (krivokljun). Plokolkjun – ima zobce/roževinsaste tvorbe glavničaste oblike za plenjenje rib (žagar, flamingi) Kavljast kljun – za trganje mesa, zgornji kljun je bistveno daljši in tvori ostro kljuko (sove, orli, kane,…) Kljunorožci & tukani – ogromen kljun, pretežno sadjejedi sicer pa omnivori, velikost služi resonanci. Škrarnik – lovljenje plena z oranjem spodnjega dela kljuna po vodni površini (spodnji kljun je 2x večji kot zgornji). Ptiči nimajo zob. Golša je razširitev požiralnika semenojedov. Namakanje in mehčanje zrnja. Golša je tudi skladišče hrane za mladiče (ptičje mleko). Prebavni trakt – kljun→požiralnik → golša (omočijo, navlažijo, zmehčajo) → želodec iz žlezovnika (pomemben za zadjejedce) in mlinčka (močna mišica znotraj obložena s trdno roževino, ptič užije drobne kamenčke in z mlinčkom in njimi omogoča razbijanje hrane) → majhen slepič → kratko prebavilo (v črevesu se s pomočjo encimov izvaja kemična razgradnja hrane, prav tako tukaj poteka absorbcija skozi črevesno steno v kri). Dolžina cevi je povezana z energetsko vrednostjo hrane oz. njeno kemično sestavo. Izraziti rastlinojedi imajo dobro razvito slepo črevo. Ptičji želodec je odvisen / dobro prilagojen vrsti hrane. Npr. mesojede vrste imajo zelo raztegljiv želodec za sprejem velikih količin mesa. Vrste, ki so pretežno zrnojede ali žužkojede imajo bolj mišičast želodec, ki zmelje vsebino. Hoatzin - Južno ameriški ptič, hoatzin je obligatni jedec listja in je edina vrsta ptiča pri katerem v golši poteka fermentacija. Hoatzin je nenavaden tudi zato, ker imajo mladiči kavlje na perutih za plezanje po vejah dreves. Kremplji v fazi odraščanja zakrnijo Sezonska sprememba v morfologiji prebavila - nekatere vrste ptičev sezonsko spreminjajo hrano, s tem pa se spreminja tudi morfologija prebavila. Prebava žuželk je hitrejša, ko npr. razgradnja plodov in semen. Skupaj z morfološkimi spremembami pride tudi do spremembe prebavnih encimov. Čutila - Večina ptičev ima izjemno dober vid (3D). Prav tako je zelo povečan vidni del možgan, kjer se procesirajo signali iz oči. V nasprotju z olfaktorno regijo možganov, ki je zelo majhna, ptiči zelo slabo vonjajo. Pri ujedah in sovah so oči postavljene frontalno – globinski vid. Pri večini ostalih so oči lateralno – veliki vidno polje. Uho – sluh in ravnotežje je zelo dobro razvit Selitev – funkcija je umikanje neugodnim »ekološkim« razmeram. Ptice imajo različne statuse: Stalnica Selivka Zimski gost Poletni gost Klatež Preletnik PTIČJA OSTEOLOGIJA Homoplazija – nastajanje istih okončin iz različnih struktur zaradi enake uporabe. Ptiči imajo anapsidnega skupnega prednika s sesalci 360 milijonov let nazaj. Danes se v namene raziskovanja ne ubija živali ampak se vzame poškodovane živali ali kadavre. Odnos z parazitom – ptiči so pogosto zaparazitirani, ampak parazitu ni v interesu da gostitelja ubije, le malo zmanjša fitnes, lahko pa se paraziti prenamnožijo. SKELET PTIČEV Značilnosti ptičjega skeleta zaznamovane z letom in bipedalno hojo: Zmanjšanje mase, redukcija kosti Regionalizacija hrbtenice: gibljiv vrat (23 vretenc, atlas v obliki prstana, sega do reber), fiksen prsni koš (kletka) notarij (spojena vretenca, zadnje vratno in večina prsnih), sinsakrum (fiksno povezan v medenico), gibljiv in zakrnel rep=pigostil (najprej 5-8 prostih nato 4-10 zaraslih) Povečana prsnica, močna krokarnica (opora grodnici), rebra s kavljastimi podaljški Zlivanje in redukcija končnih elementov peruti in noge Hitra rast kosti, ki se ustavi z letanjem Značilnosti ptičje lobanje: Tanke, zmanjšane in med seboj zlite ter pnevmatizirane kosti Čeljustni aparat podaljšan v kljun, brez zob Primarni čeljustni sklep Spodnja čeljustnica iz več kosti Ena slušna kost – kolumela En okcipitalni kondil (komunikacija s hrbtenico in vretencih) Kineza lobanje - kvadratna kost, upogibno področje Ptiči imajo gibljivo spodnjo in zgornjo čeljust. Jezik ima pri ptičih koščeno osnovo in je relativno močan, ima 2 dolga kraka, ki omogočata oporo. Skelet peruti: Karpometakarpus (zlitje karpalnih in metakarpalnih kosti) – zlite dlančnice od zapestja ostali koželnica in komočna zapestnica, na perutih imajo ptice 3 prste redukcija prstnic Os prominens Skelet noge: Golenonartnica Tibiotarsus - proksimalne nartne kosti se spojijo z golenico. Mečnica Fibula – reducirana in zlita z golenonartnico. Nartostopalnica Tarsometatarsus - distalna nartna kost pa se zraste z metatarzalnimi kostmi. Štirje prsti Golenica in femur normalno razvita Nekatere ptice kopičijo apnenec na notranjih stenah kosti, prostoživeči ptiči le v času razmnoževanja za namene tvorbe jajc, domači (kokoši) pa lahko ves čas. ORINTOARHEOLOGIJA izkopavanje, sejanje, izpiranje, sortiranje determinacija najdb: s pomočjo recentne osteološke zbirke absolutno datiranje s C14: 4 600 do 1 600 let pr.Kr.; konec kamene dobe – začetek bronaste dobe relativno datiranje z dendrokronologijo: naselitev kolišča je trajala do nekaj desetletij (kosti se obarvajo belo/sivo, ko so termično obdelane na ognju) umestitev v kulturno obdobje po obliki izdelkov in ornamentiko rekonstrukcija paleookolja in lovnega habitata koliščarskih lovcev: indikatorske vrste ŠTETJE PTIČEV ZAKAJ ŠTEJEMO PTICE? Opisne študije - vprašanje“katere vrste ptičev se pojavljajo v določenih habitatih?” Študije porazdelitve - vprašanje“kje se ptice pojavljajo, oz. kje ne? Populacijski monitoring – kako se gostota ptičev spreminja med območji/skozi čas. Ocena habitatnih zahtev - kako habitatni tipi zadostijo populacijam? Eksperimenti Merilna skala, raziskave so lahko omejene na manjša lokalna območja do celinskih razsežnosti. Stopnja natančnosti: Natančnost lahko variira od prisotno/odsotno do popolnega preštevanja vseh osebkov. Splošno pravilo = za večjo natančnost ocene gostote je potrebno vložiti mnogo več raziskovalnega napora TIPI RAZISKAV in METODE Raziskave na velikih območjih / Large Scale Methods - nizka natančnost gostote po posameznih območjih, dober splošen pregled – Zimsko štetje vodnih ptic– Ptičje selitve– Gnezditveni atlasi Raziskave na malih območjih / Methods Small-Scale - visoka natančnost gostote; točkovna metoda, linijski transekt, mapiranje teritorijev, označevanje Metode: Točkovna – stojimo na mestu in štejemo ptiče, radius odvisen od terena in vrste ptičev, v načrtu popisa se definira št. točk. Linijski transek – počasna hoja po transektu in preštevanje ptičev, ki jih opazimo/slišimo. Mapiranje teritorijev – prepoznavanje teritorija para znotraj definiranega območja, določanje mej z opazovanjem teritorialnega vedenja. Markitanje – posamezne osebke v populaciji označimo in jim sledimo ali pa se ravnamo po metodi lov in ponovni lov. BORIS KRYŠTUFEK VPLIV TAKSONOMIJE NA PRECEPTICJO BIODIVERZITETE Vrsta – v biologiji eno osnovnih biodiverzitetnih kategorij, na splošno iz vseh organizmov naravne populacije razmeroma recentnega skupnega prednika in so se med seboj podobni ploditi in imajo podoben izgled, ter značilne dedne lastnosti. Refugialna hipoteza – refugiji so zatočišča, s katerimi lahko razlagamo sedanjo razporeditev biodiverzitete v prostoru. Na trenutno razporeditev so vplivala predvsem obdobja ledenih dob. Refugialna območja niso le ratočišča ampak tudi pasti za speciacijo. Glacial – obdobje ohladitve, zahteva umik na refugialna območja, za preživetje. Interglacial – vmesno obdobje otoplitve, vrste se širijo, ledeniki pa krčijo. Vrste se ves čas premikajo, prvotno enovite populacije pa se razbijajo in med sabo divergirajo, ko se spet srečajo se ne morejo več razmnoževati in smatramo jih kot 2 vrsti. Endemizem – obstoj vrste na nekem območju. Podvrste – vrsta v prostoru ni homogena, med geografsko oddaljenimi populacijami so razlike, ni pa genetske bariere. S časom se bodo oddaljile in potekla bo speciacija. TAKSONOMIJA Taksonomija – znanstven disciplina. Produkt znanosti, naj bi bilo subjektivno dojemanje. Študij načel znanstvene klasifikacije in urejeno razvrščanje živih bitij glede na njihovo sorodnost. Takson – sistematska kategorija, ki ga lahko uvrstimo v hierarhičen sistem. Vsak takson ima tudi taksonomsko ime. Temeljna kategorija taksona je vrsta (edina naravna kategorija). VRSTA Karl Linne – vrsta je resnična, stalna/nespremenljiva in ostro omejena od drugih vrst. Ideologija temelji na Platonu. Charles Darwin – koncept skupnega/prvega prednika, prvo filogenetsko drevo, vrsta ni objektivna. Ernst Mayr – vrsta je resnična, reproduktivno izolirana populacija, ima skupni genski sklad in zaseda lastno ekološko nišo. NIVOJI VRSTE Konceptualni – vrste so linije, ki se neodvisno razvijajo, evolucijsko razhajanje se najprej pojavi na nivoju genov nazadnje pa na nivoju ekologije. Operativni – različne vrste so genetsko nekompatibilne, še bolj oddaljene vrste pa so tudi ekološko kompatibilne. Simpatrija - nastajanje novih vrst v istem prostoru. Alopatrija – oblika speciacije zaradi fizične ovire med populacijami (npr. geografska iziolacija).  Politipska vrsta – ena vrsta z več podvrstami (npr. tigri) Monotipska vrsta – ena vrsta z enim tipom lastnosti (npr. postrv) Razmejevanje vrst – z genetiko, morfologijo in kariotipom (če 2 vrsti nimata enakega kariotipa se ne moreta križati, če pa se jim vseeno uspe npr. zebroidi ali pa mula/mezeg so pogosto sterilni). Koncept molekularne ure – mutabilnost je konstanta čez čas, mi jo moramo kalibrirati. Zanima nas torej, koliko časa traja, da se neka izolirana populacija specializira. NOMENKLATURA Nomenklatura je sistem imen, ki ga je začel Linne, za poimenovanje živali/rastlin. Deluje po principu vrsta + rod (dvojno poimenovanje = ime + priimek). Zagotavlja stabilnost. Določa jo internacionalni kodeks zoološke nomenklature, ki zajema pravila o: Tvorjenju imen v skladu z dvojnim poimenovanjem Določanju pravilnega imena v primeru spora Poimenovanju na ravni vrst/podvrst, rodov/podrodov in družin (pod/nad) Načela kodeksa: Princip binarne nomenklature Princip prioritete (uporablja se najstarejše znano ime) Princip koordinacije Princip kromonimije (ime vsakega taksona je enkratno) Princip tipifikacije JANKO SKOK DOMESTIKACIJA IN EVOLUCIJA DOMESTIKACIJ Proces udomačitve – evolucijski proces je tesno povezan z domestikacijo (in obratno). Udomačitev je zelo podobna evolucijskemu procesu ni pa enaka! Začela se je 15 000 let nazaj s selekcijo na krotkost in pomankanjem stresnega odziva v stiku z okoljem. Evolucija – biološki proces v katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo, čeprav so spremembe znotraj posamezne generacije majhne, pa se kopičijo in s časom vodijo v speciacijo (nastajanje novih vrst). Pionir domestikacije – volk. Razlog za domestikacijo razlagata 2 hipotezi: Komenzalizem – volk se prehranjuje z ostanki lova človeka, tisti volkovi z manjšim stresnim odzivom se začnejo ustaljevati v človeških populacijah. Posvojevanje mladičev Udomačitveni sindrom – nanaša se na 2 niza fenotipskih lastnosti: Selekcija na krotkost Odklon stresnega odziva / odsotnost agresije Pedomorfizem – krajša in širša lobanja, viseča ušesa in manjši gobec, zavihan rep proti hrbtu Manjša velikost Manjši možgani Podaljšan paritveni cikel Različni fenotipi dlake (teren, koze iste vrste imajo zelo različne vzorce in barvo kožuha) Mladostniško vedenje/neotenije (npr. predenje mačke, intenzivnost mahanja z repom) Gre za skupek fenotipskih lastnosti, ki so skupne različnim vrstam (vsem, ki smo jih udomačili). To vedenje je povezano s hormonskim odzivom endokrinih žlez (hipotalamus, hipofiza, nadledvična žleza, adrenalna žleza), ki so vključene v stresni odziv divjih živali. Znaki udomačitvenega sindroma so opazni že v embrionalnem razvoju, kjer se celice nevralnega grebena delijo in migrirajo v tkiva. Pri živalih z udomačetvenim sindromom je delitev motena, kar rezultaira v manjši velikosti nadledvične žleze in manjšemu stresnemu odzivu in agresiji. Pot domestikacije – v večini se živali širijo V in Z od vira zaradi manjših klimatskih variacij, sicer pa po svetu obstaja več »zibelk« domestikacije. Domesticiranih vrst je malo, ker morajo doseči kriterije in morajo za človeka biti uporabne s postopkom domestikacije pa se še dodatno prilagodijo človeški rabi. Take vrste so torej: Preproste za oskrbo s hrano Hitre rastnosti in rodnosti Neagresivne Se sposobne razmnoževati v ujetništvu Nagnjene k dominantni hierarhiji Odsotnost panične reakcije ob srečanju s plenilcem ali v omejenem prostoru Izjema domestikacije = mačka – izrazito samotarska vrsta, ki je šla čez proces dvojne udomačitve: Približanje človeku Navajanje na življenje v skupini z isto vrsto NARAVNI IZBOR IN SELEKCIJA V EVOLUCIJI IN DOMESTIKACIJI Selekcija – proces izločanja. Nanj vplivata dinamika genetskega spreminjanja in populacija. Posledica je preživetje najbolje prilagojenih osebkov. Enota izbora za selekcijo je lahko gen, gameta, osebek, vrsta, višji takson, … Fitnes – sposobnost, da nek osebek/osebek/populacija preživijo in se ohranijo na nekem območju. Inkluzivni fitnes/ »kin selecrtion« – preferiranje osebkov, ki so nam genetsko bližje. Naravni izbor – dvostopenjski proces, ki vključuje naključje (tvorba gamet ter zigot in variacija) ter »preverjanje« (izločevanje škodljivih mutacij). Proces s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti, ki dajejo osebkom večjo možnost preživetja. Spolni izbor – selekcija enega spola v smisli razmnoževanja. Lahko je znotrajspolni (pomemben v poligamnih populacijah) ali medspolni (E, ki jo nek spol vloži v potomca). Posledica je: Spolni dimorfizem Speciacija Ko so pogoji dobri, se splača vlagati v samce, v slabih pogojih pa v samice. PRILAGODITEV / ADAPTACIJA Lastnost – struktura/fiziološka značilnost/obnašanje, …značilno za organizem in jo naravni izbor v primerjavi z ostalimi lastnostmi podpira. Je adaptirana in poveča sposobnost organizma v okolju. Stopnja prilagojenosti – prilagoditev na široko prilagoditveno območje in niše ali pa splošne in posebne prilagoditve za boljše preživetje. Pri udomačenih živalih so prilagoditve zelo ozko specializirane, saj smo ljudje glede na lastnosti ozkogledni, zato pogosto zanemarjamo druge pomembne lastnosti (npr. reprodukcija). Do prilagoditev pride postopno. Konvergenca – pojav enakih prilagoditev pri nesorodnih vrstah, ki so se razvijale na različnih območjih (sesalci in vrečarji). Divergenca – kopičenje razlik znotraj populacije iste vrste, ki lahko vodi v speciacijo. POTI UDOMAČEVANJA Komenzalna – najpogostejša, živali v stik z ljudmi pridejo, da bi se hranile z ostanki plena ljudi, zaradi odklona stresnega odziva se nekatere ustalijo ob človeški populaciji (volk – pes, mačke) Plenilska – živali primarno vrsta plena, ki jih ljudje lovijo za potrebe prehranjevanja in oblačil več tisočletij, udomačevanje se začne, ko izčrpajo divjo populacijo, da bi povečali razpoložljivost plena in s časom preide v vzrejo živali (koze, ovce, govedo, …). Usmerjena – ljudje so uporabili znanje pridobljeno pri upravljanju z že udomačenimi živalmi, da bi udomačili še divje za človeka pomembne vrste in s tem pridobili vir prehrane in drugih živalskih proizvodom (konj). Kombinirana – kombinacija vseh zgoraj, kjer žival udomačijo zaradi različnih potreb človeka (prašič). TINA KLENOVŠEK SEKUNDARNI SPOLNI DIMORFIZEM Spolni dimorfizem – spol in pojav, da ima bitje iste vrste 2 različni obliki /dvoličnost. Gre za fenotipsko razliko med samcem in samico (lahko tudi polimorfizem). Primeri iz okolja: Ujede (večje samice) Črne vdove Sipe (pisani moški) Koze Kokoši Spolni znaki – lastnosti po katerih razlikujemo med spoloma (obnašanje, barva, okrasje, …). Ločimo več tipov spolnih znakov: Primarni - genitalije, spolni organi in žleze Sekundarni – pojavijo s pristopom spolne zrelosti Ekološki – morfološko se spola ne razlikujeta, imata pa različne ekološke niše. SEKUNDARNI SPOLNI ZNAKI Pojavijo se ob nastopu spolne zrelosti in so genetsko pogojeni. Kažejo se v obliki: Velikosti (samica/samec večji) Orožja (npr. rogovje, otrdeli izrastki iz glave), ki se uporablja za kompeticijo pri razmnoževanju in je večinoma prisotno pri samcih. Obrambne strukture (griva, debela vratna koža, rogovi jelenov)  Okrasja (pisani zadki, obarvanje v času parjenja), ki v glavnem služijo privabljanju samic Kemični signali Vedenje Akustični signali Oblika telesa Fiziologija Pomen spolnega dimorfizma – je posledica znotrajspolne selekcije in medspolne selekcije. RAZISKOVALCI Fisher – ukvarja z vlogo samičje izbire pri razvoju okrasja, saj so ekstremna okrasja pri samcih predvsem ovira za preživetje (pav). Fisherjev pobeg – najprej je izbira naključna nato pa poteče koevolucija lastnosti in nagnjenosti k lastnosti, posledično se lastnost potencira, dokler ne pripelje do ekstrema. Seksi sin – izbira »najlepših« promiskuitetnih samcev, saj bo sin z enakimi lastnosti imel večji reproduktivni uspeh. Bateman in Thrives – raziskujeta intra-seksualno selekcijo. Anizogamija – samice imajo večja in redkejša jajca, ki so E potratna, samci pa manjša in E poceni. Starševski vložek – spol, ki v reprodukcijo potomcev vloži več E postane omejen vir za katerega drugi spol tekmuje. Tipi spolne selekcije: Spolna selekcija po koopulaciji: Kompeticija sperme (ofenzivno) Kriptična samičja izbira (poliandrične vrste) Sekundarni spolni znaki in samičja izbira: Pokazatelji fitnesa Načelo bremena (okrasje, oglašanje, plesi,..E potratni) Druge razlage VESNA KOLKOČOVNIK 1) Navedite dve družini pravih mrežekrilcev (Neuroptera). Chrysopidae (tenčičarice) in Ascalaphidae (metuljčnice). 2) Navedite tri skupne značilnosti ličink pravih mrežekrilcev (Neuroptera). pri večini so ličinke kopenske, nekatere vodne ali semiakvatične so oligopodne (tj. imajo 3 pare nog) → izjema pri tem so vodne ličinke, saj so le te polipodne (3 pari nog + trahealne škrge) glava je prognatna (tj. usmerjena naprej) grizalo oblikovano v sesalo - služi hranjenju, sesanju plena - mandibule in maksile so združene in podaljšane, med njima je kanal za sesanje plena - skozi strupni kanal izločajo strup, razen spužvark, ki se hranijo s spužvami - nimajo ust – so zakrnela število larvalnih stadijev je različno (npr. družina volkcev ima tri stadije) večina ličink je plenilskih ter generalistov prekinjena prebavna cev – srednje črevo se slepo konča. Ličinka ne izloča, prehrana je tekoča, po levitvi v odraslo žival izloči mekonij (1. iztrebek) Malpighijeve cevke so modificirane za izločanje svile Za zapončice je značilna hipermetamorfoza + analogne strukture (konvergentna evolucija, grabilne nogice) 3) Kakšna je zastopanost mrežekrilcev v Sloveniji? Opisanih približno 6500 vrst (zelo malo). V Sloveniji jih je cca 120 vrst (ogromno za eno državo). 4) Opišite morfologijo žilic v krilu (kaj poteka v njih). Kakšna krila imajo mrežekrilci in katere žuželke imajo podobo zgradbo kril? Mrežekrilci imajo membranasta, mrežasto ožiljena krila. Večji del žilic je napolnjen s hemolimfo, prisotna je tudi živčna vrvica in traheje, napolnjene z zrakom. Žilice dajejo trdnost in obliko kril. Ožiljenost je pomembna tudi pri determinaciji. Podobno zgradbo kril imajo kožekrilci, dvokrilci in »starokrilci« 5) Kakšna naj bi bila funkcija pterostigme na krilu? Naredite skico krila ter označite približno lego pterostigme. Pterostigma je temno pigmentirana pega na sprednjem robu kril nekaterih vrst. Pega se nahaja v smeri proti konici krila in zaradi svoje obarvanosti pogosto izstopa. Pterostigma je težja od sosednjih delov krila – je bolj hitinizirana, ter žuželkam pomaga pri jadranju po zraku. Pterostigma ima velik vpliv pri zmanjševanju vibracij krila med letenjem. Pri pravih mrežekrilci se nahaja le na sprednjih krilih. Nimajo pa je vse vrste. 6) Kakšna je razlika med oligopodno in polipodno ličinko. Navedite oba primera ličink pri mrežekrilcih. Oligopodna ličinka → ličinka, ki ima tri pare popolnoma razvitih oprsnih nog in popolnoma razčlenjen abdomen; primer: Osmylidae Polipodna ličinka → ličinke s 3 pari členjenih nog na oprsju + nečlenjenimi panogami na zadku; primer: Sisyridae 7) Nekatere ličinke mrežekrilcev nase naložijo razen organski material. Kakšna je funkcija le-tega? Prekrivajo se z odpadnim, organskim materialom, tudi trupla uši, nalagajo jih na dolge ščetine. Prikrivanje oz. kamuflaža je skrivanje pred plenom in plenilcem – na ta način zmanjšajo možnost, da jih le ta opazi ali prepozna. 8) Jajčeca pri ličinkah tenčičaric so pogosto na dolgem peclju. Kakšna je funkcija peclja? Peclji jajčeca zaščitijo pred kanibalizmom in plenjenjem s strani polonic. Poleg varovalne funkcije pred plenilci, pa lahko peclji zagotavljajo tudi določeno stopnjo zaščite pred mehanskimi poškodbami in pregrevanjem. 9) Kakšno funkcijo imajo Malpighijeve cevke pri ličinkah pravih mrežekrilcev? Opišite. Malpighijeve cevke so glavni izločevalni organi večine žuželk. Imajo ključno vlogo pri proizvodnji primarnega urina in osmoregulaciji. Glavna naloga Malpighijevih cevk: čiščenje hemolimfe z odstranjevanjem odpadnih metabolitov in toksinov ter vzdrževanje ustreznega ravnovesja med organskimi topili in vodo; Pri ličinkah pravih mrežekrilcev so Malpighijeve cevke modificirane za sintetiziranje svile oz. svili podobnih kokonskih vlaken → vlakna se nato izločajo iz anusa v zadnjem stadiju larvalnega razvoja za izgradnjo kokona 10) Buba pravih mrežekrilcev je »pupa dectica« Opišite osnovno morfologijo značilno za to bubo. ima gibljive/funkcionalne in sklerotizirane mandibule, zasnove za krila so vidne in prekrite s kutikulo 11) Za zapončice (Mantispidae) je značilna hipermetamorfoza. Opišite kaj je to. Je oblika popolne metamorfoze žuželk oz. holometabolije. Značilna je serija larvalnih stadijev, pri čemer velja, da se vsaj ena larvalna faza bistveno razlikuje od ostalih. Žuželka preide več kot tri faze popolne metamorfoze. 12) Pri zapončicah (Mantispidae) so se razvili podobni (analogni) organi kot pri bogomolkah. Opišite kateri so in za kakšen razvoj gre. Ti organi so grabilne noge, gre pa za konvergentno evolucijo (pojav podobnih značilnosti pri nesorodnih vrstah zaradi podobnih okoljskih zahtev). 13) Kakšna je razlika med apozicijskim in superpozicijskim očesom? Opišite osnovno razliko. apozicijsko oko – značilno za dnevno aktivne žuželke; omatidiji/fasete so optično izolirani, svetlobna občutljivost je slabša superpozicijsko oko – značilno za nočno aktivne žuželke; svetloba se zbira iz več faset (omatidijev) na posameznem rabdomu, svetlobna občutljivost je večja 14) Kakšen pomen imajo mrežekrilci v habitatu? V kakšne namene jih uporabljajo na kulturnih površinah? Mrežekrilci so pomemben element tako v vodnih kot kopenskih ekosistemih – večina mrežekrilcev je namreč plenilskih. Prehranjujejo se z manjšimi členonožci (listne uši, kaparji, pršice…), ki so potencialni škodljivci na kmetijskih površinah. Zato to njihovo plenilsko naravo skušajo izkoristiti v namen BIOLOŠKE KONTROLE (biološki nadzor škodljivcev, biotično varstvo rastlin) Na agrokulturnih površinah so zlasti pomembne: Tenčičarice Voščeni mrežekrilci Rjavi mrežekrilci 15) Navedite prednosti in omejitve pri uporabi mrežekrilcev v namene biotičnega varstva rastlin. PREDNOSTI: - uspešni plenilci – ostanejo na območju, - polifagni, - odporni na številne pesticide, - številčni + povsod po svetu, - visoka reprodukcija - običajno se izpušča jajčeca ali larve OMEJITVE/SLABOSTI: - zagotavljanje ustrezne prehrane (ena vrsta plena ne zagotovi dovolj hranil), - draga masovna proizvodnja, - problem kompleksa vrst Chrysoperla carnea sensu lato 16) Navedite tri morfološke znake, pomembne pri določevanju tenčičaric. barva glave in predprsja (ličnice) ustni aparat: barva maksilarnega stipesa noge: oblika tarzalnega krempeljčka krila (dlačice na kosti; intermedialna celica; pega na bazi koste sprednjih kril, ožiljenost) plevralna sutura s tanko temno črto na abdominalnem segmentu zadek – obarvanost, hetotaksija ali „odlačenost“, genitalni aparat 17) Eden izmed določevalnih znakov je hetotaksija. Kaj je to? Opišite. Hetotaksija ali „odlačenost“ je razporeditev in oblika ščetinic ali dlačic. PRIMER: C. lucasina – temne dlačice; C. pallida – svetle dlačice 18) Kakšno metodo lahko še uporabimo, kadar morfološki znaki pri določevanju niso zanesljivi? Med vrstami lahko razlikujemo s pomočjo razlik v snubitvenih napevih. Predvsem na osnovi tresljajev (=vibracijskih signalov) lahko v Evropi zelo dobro razlikujemo pet vrst (ki jih morfološko le stežka). 19) Kaj je tremulacija? Opišite. Tremulacija je vibriranje nespecializiranih delov telesa, tako da pride do nastanka zvoka. Pogosto je to potresavanje zadka, vibracije se prek nog prenesejo na podlago. Mehanizem je dobro raziskan pri tenčičaricah, kjer tremulacija igra vlogo spolne komunikacije (osebka v fazah snubitvenega in reproduktivnega vedenja potresata z zadkom) 20) Tenčičarice med komunikacijo potresavajo zadke. Kako imenujemo to obliko komunikacije? Kako drug osebek v paru zazna to potresavanje? To obliko spolne komunikacije imenujemo tremulacija. Drug osebek v paru to potresavanje zazna preko subgenualnega oz. podkolenskega organa, ki se nahaja v vseh treh parih nog. Tudi preko kutikularnih mehanoreceptorjev in Johnstonovega organa. 21) Navedite dve metodi kako lahko ugotovimo, s čim se osebek prehranjuje. Analiza vsebine prebavil Analiza vedenja 22) Ob pojmih navedite, s čim se osebek prehranjuje in ob vsakem načinu prehranjevanja enega predstavnika mrežekrilcev: carnivorous = mesojed; žival se prehranjuje z živalskim tkivom in/ali organi; predstavnik mrežekrilcev: ličinke volkcev (fam. Myrmeleontidae) glycophagous = strategija prehranjevanja, ki vključuje hrano, bogato s sladkorjem, kot so produkti rastlinskega izvora (npr. nektar, rastlinske tekočine) in mano žuželk; predstavnik mrežekrilcev: večina vrst tenčičaric (fam. Chrysopidae) palynophagous = žival se prehranjuje s pelodom; predstavnik mrežekrilcev: odrasli volkci (fam. Myrmeleontidae) 23) Katera je najštevilčnejša družina pravih mrežekrilcev (Neuroptera)? Družina Myrmeleontidae (volkci) 24) Navedite dve osnovni morfološki razliki med ličinkami lijakarjev in nelijakarjev. Lijakarji imajo obsežne in dolge ščetinice na čeljustih, ki zagotavljajo večjo površino za metanje peska in izdelavo lijaka, imajo pa neizrazite oči saj vse kar vidijo, so stene lijaka Nelijakarji nimajo ščetinic na čeljustih saj ne kopljejo pasti, imajo pa izrazite oči na očesnih hribčkih, njihova strategija lova je, da se zakopljejo v pesek, z izrazitimi očmi pa imajo večje vidno polje in hitreje zaznajo plen ali plenilca. 25) Opišite ustni aparat ličink pravih mrežekrilcev (Neuroptera) Grizalo je oblikovano v sesalo - služi hranjenju, sesanju plena. Mandibule in maksile so združene in podaljšane, med njima je kanal za sesanje plena. Skozi strupni kanal izločajo strup, razen spužvark, ki se hranijo s spužvami. Nimajo ust – so zakrnela 26) Razložite pojma: alopatrični vrsti in simpatrični vrsti. alopatrični vrsti = vrsti, ki živita prostorsko ločeno simpatrični vrsti = vrsti, ki živita v skupnem prostoru, imata podobne življenjske strategije in izkoriščata podobne dobrine → IMATA PODOBNO EKOLOŠKO NIŠO Alopatrični vrsti Simpatrični vrsti 27) Navedite dve definiciji plenilcev ter pod vsako definicijo enega predstavnika. 1. definicija: Plenjenje je odnos, ko en organizem takoj ali kmalu po ulovu ubije drugega za hrano. Organizem je v tem primeru pravi plenilec PREDSTAVNIK: volkci 2. definicija: Plenjenje je odnos, ko se en organizem prehranjuje z drugim živim organizmom. Organizem je v tem primeru lahko: o Plenilec plen izkorišča postopoma o parazit (npr. trakulja, metljaj) o parazitoid (npr. najezdniki) 28) Na čem temelji teorija optimalnega plenjenja? Razložite. Teorija optimalnega plenjenja temelji na razmerju med naporom (porabljena čas in energija) za lov in obvladovanje plena, ter energijo, pridobljeno s plenom. 29) Plenilci svoj plen ulovijo na različne načine. Opišite vse tri načine plenjenja ter za vsak način enega predstavnika. Aktivni plenilci: aktivno iščejo in zasledujejo plen; primer: pajki skakači Sedentarni plenilci: čakajo na plen na mestu in ga zagrabijo, ko je na dosegu; primer: larve volkcev lijakarjev Sedentarni plenilci z elementi zasledovanja: čakajo na plen na mestu in se poženejo proti plenu, ko je na dosegu (zasledovanje na kratke razdalje); primer: larve volkcev nelijakarjev 30) Opišite aktivne plenilce in navedite fazo plenjenja, v kateri porabijo več energije. Aktivni plenilci – plenilci, ki aktivno iščejo in zasledujejo plen. Največ energije porabijo v fazi iskanja plena. Poznamo 3 faze plenjenja: FAZA ISKANJA FAZA PREPOZNAVANJA FAZA OBVLADOVANJA PLENA 31) Opišite posredno in neposredno kompeticijo ter za vsako primer plenilca. posredna kompeticija = vrsti škodujeta ena drugi, ne da bi prišli v stik; primer: nočne in dnevne živali izkoriščajo enak vir hrane neposredna kompeticija = vrsti v neposrednem, direktnem stiku in za pridobitev dobrin porabljajo dodatno energijo; kaže se kot: agresivno vedenje, plenjenje, kanibalizem, teritorialnost primer: naraščajoča populacija volkov lahko poje vse zaloge hrane drugih mesojedih živali. 32) Kaj so Pontomediteranski elementi v zoogeografiji? Elementi, ki se pojavljajo samo na Balkanu (osrednji in južni Balkan) 33) Kaj pomenita izraza »sensu stricto« in »sensu lato«? »sensu stricto« = v strogem ali ožjem pomenu oz. kontekstu (Neuroptera sensu stricto – pravi mrežekrilci) »sensu lato« = v širšem smislu oz. kontekstu (Neuroptera sensu lato – mrežekrilci) 34) Navedite redove, ki jih uvrščemo v nadred mrežekrilcev (Neuropterida). red Raphidioptera (kamleovratnice), red Megaloptera (velekrilci), red Neuroptera (pravi mrežekrilci) 36) Kaj je mekonij? Prvi iztrebek odrasle živali. Srednje črevo je v obliki vreče, ki se slepo konča – v njem se shranjujejo neprebavljeni ostanki hrane, do trenutka, ko se izleže odrasla žival, takrat izloči MEKONIJ. 37) Kateri organ sodeluje pri izgradnji kokona ličink pravih mrežekrilcev (Neuroptera)? Malpighijeve cevke (= slepi črevesni izrastek na meji med srednjim iz zadnjim črevesom). Ležijo v prosto v hemolimfi v hemocelu.. Pri različnih vrstah živali poznamo morfološko različno oblikovane Malpighijeve cevke, vsem pa je skupen mehanizem delovanja. Pri mrežekrilcih so modificirane in sodelujejo pri proizvodnji svilenih nitk, za proizvodnjo kokona. 38) Kakšna je razlika med »pupo dectica« in »pupo adectica«? »Pupa dectica« ima gibljive in sklerotizirane mandibule (+ proste zasnove za okončine in krila), »pupa adectica« pa mandibul nima gibljivih in sklerotiziranih.