Sociologija učb. (121-153) PDF
Document Details
Uploaded by TantalizingSardonyx
Tags
Summary
This document excerpt from a sociology textbook discusses deviance and criminality, exploring the social and cultural factors influencing their perception. It analyzes social responses to behaviors, particularly those related to sexuality, and the evolution of societal norms concerning such behaviors. The text also touches upon the concept of conformity and social control.
Full Transcript
ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA ODKLONSKOST IN DRUŽBENO—KULTURNA DOLOČENOST NJENEGA DOJEMANJA 122 ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA 125 OBSEG, RAZŠIRJENOST IN VRSTE KRIMINALITETE................... 129 TEORETIČNE RAZLAGE ODKL...
ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA ODKLONSKOST IN DRUŽBENO—KULTURNA DOLOČENOST NJENEGA DOJEMANJA 122 ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA 125 OBSEG, RAZŠIRJENOST IN VRSTE KRIMINALITETE................... 129 TEORETIČNE RAZLAGE ODKLONSKOSTI IN KRIMINALITETE 137 DRUŽBENI NADZOR IN DILEME KAZNOVANJA 146 VPRAŠANJA 153 SOCIOLOGIJA »[...,] da so še pred sedemdesetimi leti (sociološka razprava, iz katere je pričujoči citat, je bila napisana oziroma je izšla leta 1992/- op. a.) v Veliki Britaniji na tisoče neporočenih deklet, ki so zanosile, poslali v popravne doniove in psihiatrične bolnišnice. Zakon o duševni nezmožnosti, ki so ga sprejeli leta 1913, je lokalne oblasti pooblaščal, da so javno proglasile za nore in za nedoločen čas priprle neporočene noseče ženske, ki so bile revne, brezdomne ali zgolj »nemoralne«. Ker so povsod verjeli, da je nosečnost zunaj zakona sama po sebi znamenje duševne nenormalnosti, so določila tega zakona lahko izvajali res zelo široko in so tudi jih, Neporočene ženske iz premožnejših družin, ki so zanosile, so včasih lahko ilegalno splavile - enako kot revnejše ženske, ki pa so s tem tvegale življenje -, dejansko pa so bile izobčenke.« (Giddens, A. (2000): Preobrazba intimnosti. Spolnost, ljubezen in erotika v sodobnih družbah, Založba /"cf, Ljubljana, str. 83.) | Nalogi: e Zgornji citat govori o družbenih odzivih na vedenje v spolnosti. Razpravljajte o teh odzivih in poskušajte pojasniti spremembe v dojemanju posameznih vidikov spolnega vedenja. e Ste gledali film Sestre magdalenke? Če da - pogovorite se o njem. Če niste, je lahko ogled filma in razprava o njem vaša naslednja naloga. ODKLONSKOST IN DRUŽBENO-KULTURNA DOLOČCENOST NJENEGA DOJEMANJA Konformnost in odklonskost Pri obravnavanju kulture smo kot njeno pomembno sestavino omenjali družbene norme. Spomnimo se: norme so (družbeni) dogovori o tem, kako naj ravnamo (zapove- di), pa tudi, česa ne smemo storiti (prepovedi). Razme- jujejo med človeško dejavnostjo, ki je dojeta kot družbeno sprejemljiva, dovoljena, zaželena ter zato vrednotena kot pozitivna in dobra, ter dejavnostjo, ki je družbeno nesprejemljiva, pre- povedana, nezaželena ter zato vrednotena kot ne- - Halo gospodična, gativna, slaba. Norme vnašajo v družbeno življenje prostor za vozičke red in predvidljivost;lahko bi rekli, da družbeno je tukaj! življenje brez norm ni mogoče. ODKLONSKOSTIH KRIMINALITETA Ljudje številne norme (vsaj delno) ponotranjimo v socializacijskih pro- [Mealoge: cesih in navadno vsaj približno vemo, | e Norme izhajajo iz vrednot. Pojasnite katero naše ravnanje in kdaj je v skladu povezanost med normami in vrednotami. z njimi in zato družbeno sprejemljivo | e Ponovite, kakšne vrste norm razlikujemo ter katero in kdaj je v nasprotju z nji- glede na to, kako nastajajo (kako in kdo jih mi, pomeni njihovo kršenje in je zato oblikuje). družbeno nesprejemljivo. V prvem / e Razpravljajte o tem, da družbeno življenje V primeru lahko naše ravnanje oprede- brez norm ni mogoče. hi limo kot konformno) v drugem kot odklonsko.; Najširša in najsplošnejša sociološka opredelitev odklonskosti (ali deviant- nosti) je, da je to vsako ravnanje, delo- vanje, ki krši družbene norme in tako odstopa od pričakovanj in zahtev neke družbe ali družbene skupine. Takšno vedenje navadno vzbuja neodobra- vanjein potrebo po uporabi sankcij. Poudariti moramo, da nobeno rav- nanje ni odklonsko samo po sebi, takšno je samo v odnosu na norme neke družbe in/ali družbene skupine v nekem času. Kot poudarja Durkheim, ni zunajdružbene, naravne ločnice, ki bi razmejila sprejemljivo in nesprejem- ljivo vedenje. Takšna ločnica se vedno znova vzpostavlja v družbi. PC ate t ulaiianu Spremenljivost družbenih norm in opredeljevanja odklonskosti Družbene norme se skozi čas spreminjajo, razlikujejo se med družbami | % oziroma državami, pa tudi med različnimi skupinami znotraj iste družbe. —- Dejanj, ki bi bila vedno in povsod dovoljena ali prepovedana, je bolj malo. Opredelitev, katero konkretno vedenje je odklonsko (ali po drugi strani kon- formno), je vedno družbeno in kulturno določena. Utemeljimo to trditev nekoliko natančneje. e Kar v neki družbi velja za odklonsko, je v drugi lahko popolnoma spre- jemljivo. Na Nizozemskem je na primer dovoljeno prodajanje in uživanje. va;,.«« Marihuane;-medtem ko je pri nas, pa tudi marsikje drugje, pridelova- |..«4..« nje in prodajanje te crogee (in veliko drugih) prepovedano. Proizvajanje, Woz./' prodajanje in uživanje alkoholnihtpijač je pri nas samoumevno, drugje M9 (4 pa vsaj nekaterih ne (npr. vina). Podobno velja za prostitucijo>ta je zdaj v" »