MAKROEKONOMIJA PRVIDEL PDF

UVOD Gospodarjenje predstavlja način, kako družbe upravljajo z omejenimi viri, da zadovoljijo svoje neomejene potrebe in želje. Pri tem iščejo odgovore na temeljna ekonomska vprašanja, kaj in koliko proizvajati, kako proizvajati in za koga proizvajati. Makroekonomija proučuje gospodarstva držav, reg...

UVOD Gospodarjenje predstavlja način, kako družbe upravljajo z omejenimi viri, da zadovoljijo svoje neomejene potrebe in želje. Pri tem iščejo odgovore na temeljna ekonomska vprašanja, kaj in koliko proizvajati, kako proizvajati in za koga proizvajati. Makroekonomija proučuje gospodarstva držav, regij, lokalnih skupnosti in se razlikuje od mikroekonomije, ki smo jo do sedaj obravnavali, katera proučuje posamezno gospodinjstvo ali podjetje oziroma trg določene dobrine. Gospodarstvo je sistem, ki vključuje proizvodnjo, distribucijo, menjavo in potrošnjo proizvodov in storitev znotraj določenega območja torej države, regije ali skupnosti držav (na primer gospodarstvo Evropske unije). Proizvodnja je proces ustvarjanja dobrin s pomočjo virov. Na ravni mikroekonomije so viri proizvodni dejavniki, ki jih uporabljajo podjetja v proizvodnem procesu: delo, narava, kapital in podjetništvo. Na ravni makroekonomije so za gospodarstvo pomembni človeški viri (aktivno prebivalstvo), celotno naravno bogastvo, vso proizvedeno bogastvo in tehnologija. Distribucija na ravni makroekonomije vključuje skladiščenje in transport vseh dobrin med proizvajalci in potrošniki države in meddržavno. Menjava dobrin poteka na različnih trgih, trgu potrošnih dobrin, kapitalnih dobrin, trgu proizvodnih dejavnikov, finančnem trgu in mednarodnem trgu. V potrošnji gospodarski subjekti porabljamo ali uporabljamo proizvode in storitve. Potrošnjo prav tako opazujemo z mikro vidika na individualni ravni gospodinjstev ali institucij, podjetij in z makro vidika kot potrošnjo vseh gospodarskih subjektov na ravni države. V preteklosti so se gospodarstva organizirala na različne načine; naturalno, plansko in tržno gospodarstvo. Danes je v večini držav prisotno tržno gospodarstvo, ki temelji na prosti trgovini, konkurenci in individualnih odločitvah o potrošnji in proizvodnji oziroma temeljih ekonomskih vprašanjih. A nobeno gospodarstvo ni zgolj tržno gospodarstvo, saj smo v prejšnjem letu spoznali, da tržne nepravilnosti skuša odpraviti oziroma zmanjšati država, zato danes govorimo o sodobnem tržnem gospodarstvu, kjer prevladuje tržni sistem z državnimi intervencijami. ZANIMIVO John Maynard Keynes (1883-1946) je bil vpliven britanski ekonomist in eden najpomembnejših mislecev na področju ekonomije 20. stoletja. Bil je vsestranski genij ob ekonomiji se je uveljavil še na področju matematike, filozofije in literature. Vodil je velike zavarovalnice, svetoval britanskemu ministrstvu za finance, pomagal voditi angleško centralno banko, urejal svetovno znano ekonomsko revijo, zbiral dela sodobne umetnosti in redke knjige ter ustanovil stalno gledališče (Samuelson & Nordhaus, 2002). Njegov glavni prispevek k znanosti pa je bilo revolucionarno odkritje novega načina gledanja na makroekonomijo, kar je predstavil v svojem najbolj znanem delu \"Splošna teorija zaposlenosti, obrestne mere in denarja\" (The General Theory of Employment, Interest and Money). Zavrnil je idejo, da se tržna ekonomija vedno vrača v ravnotežje in je zagovarjal aktivno vlogo države pri oblikovanju ekonomske politike. Do Keynsa je večina ekonomistov in s tem tudi vladne strukture sprejemala cikličnost gospodarstva kot nekaj naravnega in neizogibnega. Keynes pa je prvi zagovarjal, da lahko obdobja recesije države z aktivno fiskalno in monetarno politiko ublažijo in zmanjšajo stopnje brezposelnosti ter spodbudijo gospodarsko rast. V povojnem obdobju je bil keynesianski pogled na makroekonomijo prevladujoč. Tistemu obdobju pravimo tudi državni kapitalizem, ki je povečal ekonomsko vlogo države pri uravnavanju gospodarskih ciklov, zagotavljanju višjih stopenj zaposlenosti in večji socialni vlogi države. Toda sistem je v 70ih letih 20. stol zašel v krizo, ker vlade niso mogle učinkovito odpraviti stagnacije v gospodarski rasti in povišanih stopenj inflacije. Odgovor na situacijo sta 80-ih letih ponudili ZDA in Velika Britanija z neoliberalnim pristopom, ki je v ospredje postavil posameznika pred družbo in individualno zadovoljevanje potreb pred potrebami družbe kot celote. A tudi neoliberalizem skriva velike pasti, povzročil je izjemno neenakost v porazdelitvi dohodkov in povečal moč finančnih trgov, ki pa ustvarjajo premoženje z ustvarjanjem dolga, zato je danes velik problem nekaterih gospodarskih subjektov prezadolženost. Liberalizem pomeni svobodno delovanje trga, kar pa je možno le ob veliki, popolni konkurenci, ki omogoča delovanje vseh tržnih zakonitost. V neoliberalnem sistemu pa prevladuje nepopolna konkurenca z »velikimi igralci«, korporacijami, katerih finančna in tudi politična moč presega marsikatero manjšo ali manj razvito državo. Nasproti tem velikim korporacijam se lahko postavi le država ali skupnost držav (Evropska unija), zato so Keynsove ideje še vedno aktualne pri analizi in reševanju gospodarskih vprašanj. 1 1 KROŽNI TOK DOHODKOV V tem poglavju bomo - ponovili enostavni in razširjeni model ekonomskega krožnega toka, - poudarili krožni tok dohodkov štirih proizvodnih dejavnikov, - razumeli enakost vrednosti med proizvodnjo, dohodki in potrošnjo, - spoznali bruto domači proizvod. Model krožnega toka dohodkov ponazarja številne koncepte in odnose, ki nam pomagajo razumeti makroekonomijo. Enostavni model ekonomskega krožnega toka smo spoznali v učbeniku Ekonomija 1. V tem modelu (slika 1.1) se predpostavlja, da so edini nosilci odločanja gospodinjstva in podjetja, ki so povezana prek dveh trgov: trga potrošnih dobrin in trga proizvodnih dejavnikov. Gospodinjstva so lastniki štirih proizvodnih dejavnikov dela, narave, kapitala in podjetništva in nastopajo v vlogi ponudnika proizvodnih dejavnikov v gospodarstvu ter v vlogi povpraševalca po proizvodih in storitvah s katerimi zadovoljujejo svoje potrebe. Podjetja so v vlogi delodajalcev in povpraševalcev po ostalih proizvodnih dejavnikih, ki jih uporabljajo za proizvodnjo proizvodov in storitev. Proizvedene dobrine prodajo na trgu potrošnih dobrin gospodinjstvom. Tok dobrin in proizvodnih dejavnikov imenujemo stvarni tok in je v sliki prikazan s polno črto, ki poteka v nasprotni smeri urinega kazalca. V smeri urinega kazalca pa poteka denarni tok, ki se uporablja kot plačilo pri prodaji in nakupu. Ko gospodinjstva ponudijo svoje proizvodne dejavnike podjetjem, prejmejo plačila v obliki plače (za delo v podjetjih), rente (za posojena zemljišča), obresti (za posojen kapital) in dobiček (za podjetništvo). Ta plačila so dohodki gospodinjstev. Plačila, ki jih gospodinjstva plačujejo za nakup izdelkov in storitev, so izdatki gospodinjstev. Plačila, ki jih opravijo podjetja za najem proizvodnih dejavnikov, predstavljajo njihove proizvodne stroške. Plačila, ki jih prejmejo s prodajo izdelkov in storitev, so njihovi prihodki. Proizvodni dejavniki in njihovi dohodki: delo.........plača narava......renta kapital......obresti podjetništvo..dobiček Izdatek Strošek Prihodek 2 Slika 1.1: Enostavni model ekonomskega krožnega toka Model na sliki 1.1 prikazuje pomembno načelo: − Tok dohodkov od podjetij do gospodinjstev je enak toku izdatkov od gospodinjstev do podjetij. Z drugimi besedami, dohodki, ki jih gospodinjstva pridobijo od ponudbe vseh proizvodnih dejavnikov na trgu so enaki izdatkom gospodinjstev za blago in storitve. To pomeni krožno gibanje dohodkov, od podjetij h gospodinjstvom in nazaj do podjetij. − Poleg tega morata biti ta dva tokova (dohodki in izdatki gospodinjstev) enaka vrednosti proizvodov in storitev ali vrednosti celotne proizvodnje podjetij. Vrednost celotne proizvodnje ali tržno vrednost dobimo tako, da cene vseh proizvodov in storitev pomnožimo z njihovimi količinami ali obsegom proizvodnje. Zato krožni tok dohodkov kaže, da je v določenem časovnem obdobju (recimo v enem letu) vrednost proizvodnje v gospodarstvu enaka vrednosti celotnega dohodka, ki se ustvari pri proizvodnji in je enaka izdatkom za nakup dobrin te proizvodnje. To pa je načelo, ki se uporablja pri treh metodah izračunavanja bruto domačega proizvoda. Načelo krožnega toka: vrednost proizvodnje = vrednost dohodkov = vrednost potrošnje 3 BRUTO DOMAČI PROIZVOD Gotovo ste že na spletu, po televiziji, časopisih ali pri geografiji zasledili pojem bruto domači proizvod (BDP). Bruto domači proizvod (običajno bomo uporabljali kar kratico BDP) je najpomembnejši makroekonomski kazalec ali merilo, ki prikazuje gospodarsko razvitost države. BDP bomo podrobno obravnavali v četrtem poglavju, a ker ga bomo delno uporabljali za razlago snovi v začetnih poglavjih, ga za sedaj le opredelimo in pojasnimo. Bruto domači proizvod (BDP) je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih določena država proizvede v določenem obdobju, običajno enem letu. - Tržna vrednost končnih proizvodov in storitev predstavlja njihovo ceno na trgu, ki vključuje tudi davke. V BDP-ju se upoštevajo proizvodi in storitve, ki so namenjeni prodaji. - Naslednji element opredelitve je poudarek na končnih proizvodih in storitvah. To so tisti proizvodi in storitve, ki so namenjeni takojšnji porabi v gospodinjstvih ali državnih institucijah. V izračunu BDP ne upoštevamo proizvodov in storitev, ki jih uporabljajo podjetja za proizvodnjo. V kolikor bi upoštevali še vrednost na primer materiala, ki ga podjetje uporabi za izdelavo proizvodov, bi lahko storili napako, ki se imenuje problem dvojnega štetja, saj bi v izračunu BDP zajeli vrednost materiala in vrednost omare, v ceno katere je material že vključen. Bruto domači proizvod merilo gospodarske razvitosti države opredelitev BDP PRIMER PROBLEMA DVOJNEGA ŠTETJA Mizar potrebuje za izdelavo omare dva m2 lesenih desk po ceni 250,00 EUR/m2. Omaro proda po tržni vrednosti 750,00 EUR. Katero vrednost vključimo v izračun BDP? Vrednost končnega izdelka, torej omare, saj je vrednost desk vračunana v tržni vrednosti omare, kot končnega proizvoda. Kaj pa v primeru, ko sosed Marko v trgovini z gradbenim materialom kupi dva m2 lesenih desk po ceni 280,00 EUR/m2? Iz lesa bo izdelal omaro za svojo kuhinjo. Marko je v tem primeru končni potrošnik, saj omare ne bo prodal na trgu, zato so deske končni proizvod in se štejejo v vrednost BDP-ja. 4 - v izračunu BDP-ja je zajeta tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, hrane, pohištva, strojev in naprav, avtomobilov, zavarovalnih storitev, bančnih storitev, obrtniška dela in podobno. - In nazadnje, BDP je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih določena država proizvede v določenem obdobju. V izračunu BDP-ja se najpogosteje upošteva proizvodnja v neki državi, ne glede na lastništvo proizvodnih dejavnikov. Pravimo, da se pri izračunu upošteva geografsko načelo. Običajno se BDP izračunava v obdobju enega leta, statistično pa ga lahko prikazujemo tudi na četrtletje ali polletje. Osnovno razlago opredelitve bruto domačega proizvoda bomo nadgradili v poglavju 4. KROŽNI TOK DOHODKOV Realno gospodarstvo je bolj zapleteno, kot je prikazano s preprostim modelom. Bolj realni prikaz gospodarstva dobimo, če denarni tok v osnovnem modelu krožnega toka nadgradimo z dodatnimi prilivi in odlivi denarja. Proces je prikazan s sliko 1.2, ki prikazuje le denarne tokove (brez stvarnih tokov) med gospodinjstvi in podjetji. Od podjetij h gospodinjstvom se prelivajo dohodki za proizvodne dejavnike, od gospodinjstev k podjetjem pa izdatki za potrošne dobrine. Slika prikazuje povezavo med gospodinjstvi in podjetji, razširjeno preko finančnega trga, države kot tretjim subjektom in preko mednarodnega trga. Krog je razširjen za dodatne odlive denarja gospodinjstev na levi strani in prilive denarja podjetjem na desni strani. Elementi opredelitve BDP: - tržna vrednost - končnih - proizvodov in storitev - v državi - v enem letu Krožni tok dohodkov prilivi in odlivi denarja 5 Slika 1.2: Krožni tok dohodkov Prilivi in odlivi denarja nastopajo v parih (slika 1.2): ODLIVI PRILIVI - neto varčevanje - plačila neto davkov - izdatki za uvoz dobrin - investicije - državna poraba - priliv denarja iz izvoza dobrin - Neto varčevanje in investicije Varčevanje predstavlja tisti del dohodkov potrošnikov, ki se ne porabi za nakup izdelkov in storitev, ampak se prihranijo. Gospodinjstva vlagajo svoje prihranke na bančne račune, za nakupe delnic, obveznic in drugih finančnih sredstev. Zato predstavlja privarčevani znesek odliv denarja ekonomskega krožnega toka. Upoštevati pa je potrebno neto tok iz gospodinjstev do bank, zato je potrebno od varčevanja odšteti vse izposoje denarja gospodinjstev. Če si gospodinjstva izposodijo več denarja kot ga varčujejo, bo tok dohodkov neto negativen in obrnjen v nasprotno smer. Investicije so na drugi strani izdatki podjetij za nakup kapitalnih dobrin, kot so stroji, oprema, računalniki, pohištvo, prevozna sredstva in podobno. Podjetja pa za nakup teh kapitalnih dobrin potrebujejo denarna sredstva, ki jih pridobivajo na finančnem trgu z najemanjem posojil, izdajo delnic in obveznic, zato se denar kot priliv steka v podjetje. Preko finančnega trga poteka varčevanje gospodinjstev (odliv za gospodinjstva) in investicije podjetij (priliv za podjetja). Neto varčevanje na bankah, v vrednostnih papirjih Investicije s krediti, izdajo vrednostnih papirjev Neto davčni prihodki države 6 - Neto davki in državna poraba Naslednji denarni tok poteka med gospodinjstvi, podjetji in državo. Gospodinjstva plačujejo državi davke, kar je odliv denarja. Nekateri davki, kot je davek na dohodek in socialni prispevki, se plačujejo iz dohodkov gospodinjstev, drugi davki (davek na dodano vrednost) iz izdatkov potrošnikov za nakupe dobrin. Tudi podjetja plačajo davke od dohodkov pravnih oseb, pred izplačilom dividend ali deležev dobička. Zaradi poenostavitve je v sliki 1.2 prikazan odliv davkov le pri gospodinjstvih. Ljudje pa lahko od države prejmejo tudi ugodnosti, socialne transferje, kot so pokojnine, otroški dodatki, nadomestila za brezposelne. Zato se v modelu upošteva vrednost neto davkov, ki je sestavljen iz skupnih plačanih davkov zmanjšanih za transferne prejemke. Država uporablja davčne prihodke za financiranje državnih izdatkov (za izobraževanje, zdravstvo, infrastrukturo, obrambo itd.) in državna poraba denarja je priliv denarja za organizacije in podjetja. Za boljšo ponazoritev si predstavljajte popravila cest v vašem mestu. Občina naroči popravilo cest gradbenemu podjetju, ki mu za izvedbo del plača dogovorjeni znesek, kar je za podjetje priliv denarja. - Uvoz in izvoz dobrin Zadnji par prilivov in odlivov predstavlja mednarodni trg. Države praviloma niso samozadostne, torej zaprta gospodarstva, ampak odprta gospodarstva, ker del proizvodov in storitev menjujejo s tujino. Uvoz predstavlja proizvode in storitve, proizvedene v drugih državah, ki jih kupujejo domači kupci. Uvoz je odliv denarja, saj se denar odlije v tujino v zameno za dobrine izdelane v tujini. Izvoz predstavlja proizvode in storitve, proizvedene v državi, ki jih kupujejo tujci. Izvoz je priliv denarja, ker gre za porabo tujcev, ki kupujejo proizvode in storitve, ki so jih proizvedla domača podjetja. Denar se iz tujine steka v domača podjetja. V resničnem svetu je višina prilivov in odlivov pogosto različna, kar vpliva na obseg krožnega toka. Če je odlivov več kot prilivov, na primer več varčevanja kot investicij, več uvoza kot izvoza, več pobranih davkov kot državnih investicij, potem bodo podjetja imela manj denarja. Posledica bo manjši nakup proizvodnih dejavnikov in manjši obseg proizvodnje. To lahko vodi v povečanje brezposelnosti, saj podjetja ne potrebujejo več toliko delavcev, kar bo zmanjšalo dohodke gospodinjstev, zato bodo manj porabili za nakup proizvodov in storitev. Celotni krožni tok dohodkov se skrči. Poraba države za ceste, šole, vojsko, policijo... Plačilo tujini za dobrine -- uvoz Plačila iz tujine za dobrine - izvoz prilivi \< odlivi ⇓ obseg proizvodnje  brezposelnost poraba gospodinjstev ⇓  krožni tok dohodkov prilivi \> odlivi ⇓ obseg proizvodnje  brezposelnost poraba gospodinjstev ⇓  krožni tok dohodkov 7 Obratna situacija se zgodi, kadar prilivi denarja presegajo odlive, takrat se krožni tok dohodkov razširi. Predpostavimo, da je izvoz večji od uvoza. Tujci dodatno povprašujejo po domačih izdelkih in storitvah, zato podjetja povečajo nakup proizvodnih dejavnikov, povečajo obseg proizvodnje, zaposlujejo nove delavce, kar zmanjša brezposelnost, gospodinjstvom pa poveča dohodke. Enako lahko ugotovimo, kadar investicije presežejo varčevanje, ali država poveča svoje investicijske izdatke, saj to spodbudi večjo aktivnost podjetij. Če povzamemo; odlivi denarja v krožnem toku dohodkov (varčevanje, davki, uvoz) se ujemajo s prilivi denarja (investicije, državna poraba, izvoz), a ni nujno, da so enaki. Če so odlivi denarja večji od prilivov, se krožni tok skrči, saj se zmanjša gospodarska aktivnost. Če pa prilivi presegajo odlive, se krožni tok razširi in gospodarska aktivnost se poveča. PONOVIMO: 1. Katera trga sta prikazana v enostavnem modelu krožnega toka? Navedite primere, kaj se izmenjuje (kupuje in prodaja) na vsakem od njih. 2. Opišite tokova, ki sta prikazana v krožnem toku. 3. Model krožnega toka kaže, da so gospodinjstva in podjetja hkrati kupci in prodajalci. Kako je to mogoče? 4. Navedi štiri proizvodne dejavnike in njihova plačila. 5. S preprostim modelom krožnega toka - prikažite krožno gibanje dohodka in - prikažite enakost med višino dohodkov od proizvodnih dejavnikov, izdatki gospodinjstev in vrednostjo proizvodnje. 6. Kaj so prilivi in odlivi v krožnem toku dohodkov? 7. S krožnim tokom dohodkom ponazorite, kako so trije pari prilivov in odlivov povezani med seboj. 8. Kakšna je razlika med zaprtim in odprtim gospodarstvom? 9. Kaj se zgodi z velikostjo tokov dohodkov, ko - so odlivi večji od prilivov, in - so prilivi večji od odlivov? 8 2 TRGI PROIZVODNIH DEJAVNIKOV IN DOHODKI Ob koncu tega poglavja boste znali: Pojasniti distribucijo dohodka Navesti vrste dohodkov glede na delo in premoženje Razložiti reproduktivno in stimulativno funkcijo dohodkov Opisati vpliv dohodkov na gospodarstvo V prvem letniku smo spoznali, da mora vsako gospodarstvo, ne glede na obliko organiziranosti (naturalno, tržno ali plansko gospodarstvo), odgovoriti na tri osnovna ekonomska vprašanja: kaj in koliko proizvajati, kako proizvajati in za koga proizvajati. Prvi dve vprašanji se nanašata na razporejanje ali alokacijo virov, kar smo spoznavali v okviru mikroekonomije. Tretje vprašanje za koga proizvajati se nanaša na porazdelitev ali distribucijo dohodka in proizvodnje in pojasnjuje, koliko proizvodov, storitev in dohodkov prejmejo različni posamezniki ali gospodarski subjekti. Porazdelitev ali distribucija dohodka predstavlja način, kako so dohodki razporejeni med posameznike ali gospodinjstva v družbi. Porazdelitev dohodkov ima pomembni ekonomski funkciji, reproduktivno funkcijo in stimulativno funkcijo. Reproduktivna funkcija pomeni, da dohodek, ki ga prejme posameznik za svoje delo (ali premoženje), omogoča primeren obstoj posameznika in njegove družine. Dohodek, ki ga posameznik prejme za opravljeno delo, bi moral v normalno razvitem gospodarstvu zagotoviti nakup najmanj osnovnih življenjskih dobrin. Stimulativna funkcija dohodka predstavlja spodbudo posameznika za delo ali za bolj učinkovito delo, spodbudo za ustrezno izbiro poklica glede na potrebe po poklicu in spodbudo po mobilnosti delavcev med podjetji, panogami ali državami. Delavec se namreč odreče svojemu prostemu času, ko hodi v službo, zato v zameno pričakuje plačo, ustrezno njegovi izobrazbi, zahtevnosti dela, ki ga opravlja in podobno. Tudi drugi dohodki opravljalo stimulativno funkcijo, na primer obresti. Posameznik, ki se odreče porabi dela denarnih sredstev, denar varčuje. Denar bo posodil nekomu, ki ima svojih denarnih sredstev premalo, le v primeru, da mu posojilo zagotavlja donos, obresti. Obresti, rente in dobički spodbujajo lastnike premoženja, da kapital in naravo v zameno za te dohodke posodijo drugim uporabnikom. Za koga proizvajati ⇓ Distribucija dohodka Dohodki: Plače Rente Obresti Dobički Funkciji distribucije dohodka - Reproduktivna funkcija dohodka - Stimulativna funkcija dohodka 9 V prejšnjem poglavju smo spoznali krožni tok dohodkov. Do sedaj že razumemo, da so dohodki prilivi denarja, ki jih posamezniki ali gospodinjstva prejmejo v določenem obdobju, običajno mesečno ali letno. Dohodki v družbi izvirajo iz različnih virov, ki jih imajo gospodinjstva v lasti. Gospodinjstva ponujajo te vire na trgu proizvodnih dejavnikov in v zameno prejmejo dohodke od dela, torej plače in plačila za delo po pogodbah in dohodke od kapitala, torej dobičke podjetij, obresti, najemnine, rente. Obstajajo tudi drugi viri dohodkov, ki jih zagotavlja država, na primer pokojnine in socialne pomoči (otroški dodatek, štipendija, nadomestilo za brezposelnost). Največji delež dohodkov predstavljajo plače ali druge z delom povezane oblike nagrajevanja. To so aktivni dohodki. A verjetno ste se že kdaj vprašali, zakaj ima nekdo višjo plačo, nekdo nižjo, pri tem da oba redno hodita v službo in skrbno opravljata svoje delo? Zakaj je cena za najem nepremičnine bistveno višja v Ljubljani kot v Prekmurju? Vprašanja o pošteni in enakomerni porazdelitvi dohodka so predmet številnih razprav v ekonomiji. Dohodki se lahko razlikujejo glede na ekonomske, socialne, politične, osebne in druge dejavnike, zato porazdelitev ali distribucija dohodkov ni enakomerna. V družbi torej obstaja dohodkovna neenakost, ki jo bomo s pomočjo različnih kazalcev in posledic na družbo podrobneje obravnavali v poglavju o socialnem ravnovesju. Neenakomerna porazdelitev (distribucija) dohodka Porazdelitev dohodkov je za gospodarstvo izjemno pomembna, saj spodbuja potrošnjo, varčevanje in investicije, vpliva na cene in spodbuja gospodarsko rast. Večji dohodek običajno pomeni večjo sposobnost in možnost potrošnje, zato ustrezno visok dohodek posameznika spodbuja ali stimulira k opravljanju dela, oddajanju nepremičnin, posojanju denarja ali podjetniški aktivnosti. Povečana potrošnja pa spodbuja gospodarsko dejavnost, ustvarja povpraševanje po dobrinah in storitvah ter spodbuja rast in razvoj gospodarstva in vpliva na dodatno zaposlovanje. Seveda velja tudi obratno, nižji dohodki manjšajo potrošnjo, gospodarsko rast se manjša in brezposelnost se poveča. Dohodek posameznikov in gospodinjstev vpliva na oblikovanje cen na trgu. Višji dohodki povečajo kupno moč in povpraševanje na trgu, kar lahko vpliva na dvig cen proizvodov in storitev. Višji dohodki pomenijo za podjetja višje stroške, kar ponovno vpliva na dvig cen dobrin. Velja tudi obratno. Pomen distribucije dohodka Dohodek ⇒ potrošnja ⇒ gospodarska rast ⇒ zaposlovanje Dohodek ⇒ cene dobrin 10 Dohodek je pomemben vir sredstev za varčevanje in investicije. Ljudje lahko prihranijo del svojega dohodka za prihodnost ali ga vlagajo v različne oblike, kot so bančni depoziti, delnice, nepremičnine ali podjetniško dejavnost. Varčevanje in investicije (investicije) prispevajo k povečanju kapitala v gospodarstvu, kar spodbuja rast in produktivnost. Investicije večajo premoženje gospodinjstev. Premoženje je lahko stvarno, na primer hiše, stanovanja, avtomobili, umetniška dela, investicijeno zlato, zemlja ali finančno, kot so depoziti ali bančne vloge, gotovina, investicije v vrednostne papirje. Razlike v dohodkih lahko vplivajo na stopnjo socialne stabilnosti v družbi. Večja dohodkovna neenakost lahko povzroči socialne napetosti in nezadovoljstvo. Poleg tega lahko prevelika neenakost zmanjša skupno gospodarsko rast, saj koncentrira bogastvo in omejuje potrošnjo ter ustvarjanje priložnosti za večje število ljudi. Trgi ne morejo zagotoviti, da bodo vsi v neki družbi, na primer vsi prebivalci določene države, prejeli dovolj dohodka, da bodo lahko zadovoljil svoje osnovne potrebe. V večini razvitih držav se to šteje za pomanjkljivost tržnega gospodarstva, saj vlada prepričanje večine ljudi, da je potrebno vsakemu prebivalcu omogočiti, da zadovolji vsaj osnovne človeške potrebe. Vlade zato po vsem svetu uporabljajo različne metode, da bi spremenile tržno določeno porazdelitev dohodka in proizvodnje ter dosegle družbeno bolj zaželen rezultat. To se imenuje prerazdelitev ali redistribucija dohodka. Države z redistribucijo varujejo ekonomsko šibkejše skupine prebivalstva s socialnimi pomočmi, javnimi deli, nižjimi davki z namenom zagotavljanja socialne varnosti (več o tem v poglavju 6 in 8). Dohodek ⇒ Varčevanje in investicije Socialna stabilnosti in redistribucija dohodka 11 2.1 PLAČE Ob koncu tega poglavja boste znali: opredeliti plačo in pojasniti njeno vlogo z vidika zaposlenega in delodajalca, razlikovati med nominalno in realno plačo ter ju izračunati, razlikovati med bruto in neto plačo, ter na enostavnem primeru izračunati davek na dohodek, pojasniti in narisati trg dela in spremembe na njem, pojasniti vpliv državnega reguliranja na trgu dela. ZANIMIVO Slika 2.2: Najvišje in najnižje povprečne mesečne bruto plače po skupinah poklicev (SKP08), Slovenija 2021 Najvišje plače za oba spola Najnižje plače za oba spola 9.057 EUR generalni direktorji, člani uprave družb. 5.818 EUR zdravniki specialisti (razen splošne medicine) 5.728 EUR zdravniki specialisti splošne medicine 4.939 EUR menedžerji finančnih in zavarovalniških podružnic 4.801 EUR finančni menedžerji 1.159 EUR frizerji 1.164 EUR delavci za polnjenje polic 1.221 EUR prodajalci na stojnicah 1.223 EUR drugi čistilci 1.246 EUR pripravljavci hitre hrane Vir: (SURS) V Sloveniji je bila leta 2021 najvišja povprečna plača zdravnika/zdravnice 7,8 -- krat višja od najnižje plače, ki so jo prejemali frizerji. Zanimivo je tudi, da je povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri pravnih osebah je znašala 2.177 EUR, pri fizičnih osebah (s.p.) pa 1.343 EUR. Mladi zaposleni v starostni skupini 15--24 let so pri pravnih osebah zaslužili v povprečju 300 EUR bruto več od svojih vrstnikov, zaposlenih pri fizičnih osebah (prvi 1.461 EUR, drugi 1.188 EUR). Razmislite zakaj so razlike med plačami manjše, če upoštevamo neto plače, torej plače, ki so izplačane delavcem. V razredu razpravljajte o: - vplivu izobrazbe na višino plače v Sloveniji in - razlogih za razlike med plačami pri samostojnih podjetnikih in v podjetjih. 12 Slovenci poznamo pregovor »Kdor ne dela, naj ne jé«, kar pomeni, da brez dela, ni plačila, saj lahko hrano in druge dobrine kupimo le z dohodkom, plačo. In plača je znesek denarja, ki ga zaposleni delavci prejmejo za opravljeno delo v organizacijah ali podjetjih. Plača delavca stimulira, da svoj prosti čas zamenja za delo v organizaciji, saj je za večino za delo sposobnih ljudi (aktivno prebivalstvo), plača pomemben ali edini vir dohodka za preživetje gospodinjstva. Plača je gospodarsko pomembna z dveh vidikov. Z vidika podjetja je plača proizvodni strošek, z vidika delavca pa dohodek oziroma kupna moč, s katero posameznik zadovoljuje svoje potrebe. Kupna moč pomeni koliko proizvodov in storitev si posameznik lahko kupi z določenim dohodkom. Plača Gospodarski vidik plače: - proizvodni strošek - kupna moč ZANIMIVO Tabela 2.1: Količina dobrin, kupljenih s povprečno neto mesečno plačo, Slovenija, 1991-- 2021 (vir: SURS, Slovenija od 1991 do danes) Primerjati plače skozi daljše časovno obdobje ni preprosto. Med leti 1991 in 2021 smo v Sloveniji prešli iz uporabe jugoslovanskih dinarjev na slovenske bone in nato tolarje, leta 2007 pa na evre. Zato lahko najlažje primerjamo plače po kupni moči, torej koliko dobrin smo prejeli za povprečno neto plačo, kar je prikazano v tabeli 2.1. S pregledom podatkov opazimo, da se je povprečna kupna moč Slovencev povečala, a ne enako pri vseh dobrinah. Podrobnejša analiza pokaže, da se je naša kupna moč v teh 30-ih letih najbolj povečala pri nakupu svinjskega mesa (298 %) in kave (286 %), najmanj pa pri nakupu vstopnic za kino (10,4 %) ali nakupu kurilnega olja (29,4 %). Ugotovite, katera dobrina se je v 30-ih letih najbolj podražila. 13 Zakaj smo lahko kupili različne količine proizvodov in storitev? Odgovor na to vprašanje se skriva v cenah dobrin. Dejanska kupna moč je odvisna od cen končnih proizvodov in storitev, ki se oblikujejo na trgu in od višine dohodka, ki ga posameznik prejme. Zato razlikujemo med nominalno (denarno) in realno plačo. Nominalna plača nam pove, koliko je delavec zaslužil v denarnih enotah (npr. 1.600,00 EUR), realna plača pa nam pove, koliko proizvodov in storitev lahko delavec z nominalno plačo kupi na trgu. Predstavljajte si zaposlenega v Sloveniji s 1.600,00 EUR plače in v Švici s 1.600,00 EUR plače. Kateri ima realno več denarja? Seveda delavec v Sloveniji, ker so cene dobrin nižje kot v Švici. Realna plača se spremeni tudi, če se raven cen v gospodarstvu spremeni. Ob podražitvi dobrin jih lahko delavec ob dani nominalni plači kupi manj kot prej, torej se je realna plača zmanjšala. In obratno, če bi se raven cen v gospodarstvu znižala, bi se realna plača ob dani nominalni plači povečala. Spremembe realne plače lahko tudi izračunamo. Za natančno informacijo o spremembi realnih podatkov uporabljamo koeficient rasti nominalne plače (Kn) in koeficient rasti cen ali deflator (Kp) in spremembo izračunano s formulo: 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑖 𝑟𝑒𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑝𝑙𝑎č𝑒 = 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑖 𝑛𝑜𝑚𝑖𝑛𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑝𝑙𝑎č𝑒 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑖 𝑐𝑒𝑛 A osvežimo znanje o koeficientih, ki ste ga pridobili pri matematiki. Pojav, ki se spreminja v času lahko izrazimo z odstotno spremembo, z indeksom ali koeficientom. Nominalna plača Realna plača Izračun realne plače 𝐾𝑟 = 𝐾𝑛 𝐾𝑝 PRIMER UPORABE ODSTOTNE SPREMEMBE, INDEKSOV IN KOEFICIENTOV Plača delavca se je v letu dni povečala iz 1.680,00 EUR na 1.814,40 EUR. Izrazimo to spremembo plače v odstotkih, indeksih in koeficientih. nominalna v EUR sprememba v % sprememba v indeksu sprememba v koeficientu ( 𝑥2 𝑥 100 𝑥1 )− 100 % + 100 % + 100 100 Plača 2022 (x1) 1.680,00 \-- \-- \-- Plača 2023 (x2) 1.814,40 8 % 108 1,08 Ugotovimo lahko, da je plača delavca višja za 8 %. 14 Vendar je vprašanje, če se je povečala tudi njegova kupna moč. Za izračun realne plače ali kupne moči potrebujemo podatek o rasti splošne ravni cen v državi ali inflaciji. PRIMER IZRAČUNA SPREMEMBE REALNE PLAČE -- nadaljevanje primera Na spletni strani Statističnega urada lahko preberemo, da je inflacija na letni ravni znašala 8,4 %. Že na prvi pogled vidimo, da so se cene povišale v večji meri kot delavčeva plača (8 %), kar pomeni, da se je njegova kupna moč gotovo zmanjšala. Če bi enostavno odšteli odstotne točke, bi ugotovili manjšo kupno moč za 0,4 odstotne točke. Vendar je to približen rezultat. Ker smo ekonomisti natančni, bomo spremembo kupne moči izračunali s pomočjo koeficientov po naslednji formuli. 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑖 𝑟𝑒𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑝𝑙𝑎č𝑒 = 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑖 𝑛𝑜𝑚𝑖𝑛𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑝𝑙𝑎č𝑒 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑖 𝑐𝑒𝑛 Najprej moramo odstotne spremembe spremeniti v koeficiente in pri tem upoštevamo rezultat na vsaj štiri decimalna mesta natančno, saj bomo dobljen koeficient ponovno pretvorili v odstotno spremembo, ki bo zaradi tega bolj natančno izražena. Prikaz izračuna našega primera: - Rast nominalne plače je 8 %, izraženo v koeficientu je 1,08. - Rast splošne ravni cen (inflacija) je 8,4 %, izraženo v koeficientu rasti cen ali deflatorju je 1,084. - Vstavimo podatke v formulo in izračunamo koeficient rasti realne plače: 𝐾𝑟 = 𝐾𝑛 𝐾𝑝 = 1,08 1,084 = 0,9963 Koeficient rasti realne plače je manjši kot 1, zato vemo, da se je pojav, v tem primeru realna plača, zmanjšal. Rezultat večji od 1 pomeni, da se pojav veča. Izračunan koeficient rasti realne plače moramo ponovno pretvoriti v odstotke po formuli: (koeficient rasti x 100) -- 100 V našem primeru: (0,9963 x 100) -- 100 = - 0,37 % Delavcu se je realna plača, torej njegova kupna moč, zmanjšala za 0,37 %. 15 Plačo izrazimo lahko tudi v bruto in neto znesku. Podjetje ima strošek dela v višini bruto plače1 , delavec pa na svoj transakcijski račun prejme neto plačo. S sliko 2.2. prikažemo poenostavljen izračun neto plačo. Slika 2.2: Prikaz razlike med bruto in neto plačo BRUTO PLAČA - SOCIALNI PRISPEVKI (22,10 %) - DOHODNINA (progresivni davek med 16 % in 50 %) = NETO PLAČA Delodajalci od bruto plače najprej odštejejo prispevke za socialno varnost (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo)2. Od dobljenega zneska izračunajo akontacijo davka na dohodek ali dohodnino, ki jo prav tako odštejejo. Rezultat je neto plača. Delodajalec delavcu na transakcijski račun nakaže neto plačo, povečano za povračilo stroškov malice in prevoza. Bruto plača Neto plača PRIMER IZRAČUNA NETO PLAČE Bruto in neto plače v podjetjih ali za podjetja izračunavajo računovodje. V srednji šoli se bomo naučili zgolj osnovni princip med bruto in neto vrednostjo, zato bomo prikazali neto plačo kot razliko med bruto plačo, dohodnino in prispevki. Na primer: Marko prejme plačilni list z naslednjimi podatki: Bruto plača 2.500,00 EUR Prispevki za socialno zavarovanje (22,10% od bruto plače) 552,50 EUR Dohodnina (akontacija dohodnine) 325,06 EUR Neto plača 1.622,44 EUR Na transakcijski račun prejme nakazilo v višini 1.622,44 EUR, ki ga izračuna: 2.500,00 -- 552,50 -- 325,06 = 1.622,44 EUR V resničnem svetu bo njegov plačilni list bolj kompleksen in odvisen od panoge v kateri bo zaposlen, od dodatkov za posebne oblike dela, dodatnih olajšav in podobno. Njegov neto znesek bo povečan tudi za stroške malice in prevoza, kar so podjetja v Sloveniji obvezna plačati zaposlenim. 1 v Sloveniji bruto bruto plače, kar pomeni, da je dejanski strošek dela še višji kot bruto plača zaposlenega 2 V Sloveniji od bruto zneska odštejejo tudi splošne davčne in ostale olajšave, kar dodatno zmanjša osnovo za izračun dohodnine. 16 Preglednica 2.2 prikazuje primer izračuna bruto in neto plače s pomočjo spletnega portala. Bruto plača: 2.808,01 EUR Splošna davčna in ostale olajšave: 416,67 EUR Olajšave za vzdrževane otroke: 0,00 EUR PRISPEVKI OD BRUTO PLAČ DELAVCEV Prispevki za soc. varnost skupaj (22,10 %): 620,57 EUR Prispevek za pok. in inv. zav. (15,50 %): 435,24 EUR Prispevek za zdrav. zav. (6,36 %): 178,59 EUR Prispevek za zaposlovanje (0,14 %): 3,93 EUR Prispevek za starševsko varstvo (0,10 %): 2,81 EUR DOHODNINA Osnova: 1.770,77 EUR Razred v lestvici obr. stopenj \[%\]: 26,00 % Akontacija dohodnine: 387,44 EUR Neto plača: 1.800,00 EUR PRISPEVKI NA BRUTO PLAČO Prispevki za soc. varnost skupaj (16,10 %): 452,09 EUR Prispevek za pok. in inv. zav. (8,85 %): 248,51 EUR Prispevek za zdrav. zav. (6,56 %): 184,21 EUR Prispevek za poškodbe pri delu (0,53 %): 14,88 EUR Prispevek za starševsko varstvo (0,10 %): 2,81 EUR Prispevek za zaposlovanje (0,06 %): 1,68 EUR SKUPNI STROŠEK DELODAJALCA: 3.260,10 EUR Preverimo naše znanje pri bolj zapletenem zapisu. Od bruto plače odštejmo vse prispevke in akontacijo dohodnine. Ugotovimo, da kljub bolj zapletenemu zapisu dobimo neto znesek 1.800,00 EUR. Naj vas ne zmede beseda akontacija dohodnine, to je namreč strokovno točen izraz za plačilo dela dohodnine v naprej, ki se obračuna pri plačilu dohodkov od dela, torej plač. Enkrat letno pa Finančni urad (FURS) na podlagi podatkov vseh naših dohodkov od dela naredi obračun prejetih dohodkov in plačene akontacije dohodnine. Če smo med letom plačali premalo dohodnine, glede na naše prejete dohodke, bomo morali dohodnino doplačati. V nasprotnem primeru nam bo preveč plačana dohodnina vrnjena na naš osebni transakcijski izračun. Tako prispevki za socialno varnost kot dohodnina so pomembni davčni prilivi v državno blagajno in omogočajo državam zagotavljanje socialne varnosti za svoje državljane. Socialni prispevki ščitijo ljudi pred različnimi tveganji, tveganjem izgube dohodka s starostjo, z boleznijo, brezposelnostjo in porodniškim dopustom. Socialni prispevki zagotavljajo medgeneracijsko pomoč in redistribucijo dohodka, saj so bruto plače obdavčene po enaki davčni stopnji, kar pomeni, da bodo prispevki pri višjih bruto plačah, nominalno višji, zato je učinek socialnih prispevkov progresiven. Medgeneracijska pomoč pomeni, da se prispevki, pridobljeni iz plač, takoj namenijo za izplačila pokojnin, Prispevki za socialno varnost - enaka davčna stopnja, progresivni učinek 17 financiranje zdravstva ali dajanje pomoči brezposelnim osebam. Prispevki se torej ne zbirajo na posebnem računu zaposlenega, ampak se stekajo v državne blagajne z namenom porabe za socialno varnost tistih prebivalcev, ki jo potrebujejo. Država pa dodatno prerazdeli dohodek tudi z dohodnino. Dohodnina je v večini razvitih držav v Evropi progresiven davek, kar pomeni, da se davčne stopnje z višino dohodka višajo. V Sloveniji je v letu 2023 razpon davčnih stopenj med 16 % za najnižje dohodke in 50 % za najvišje dohodke. S pomočjo progresivne obdavčitve pridobi država dodatna sredstva, ki jih nameni za socialno najšibkeje prebivalstvo, kateremu pomaga s socialnimi transferji, na primer otroškimi dodatki, državnimi štipendijami, dodatki za veliko družino, nadomestili za brezposelnost in podobno. Dohodnina -- progresiven davek PRIMER IZRAČUNA DOHODNINE Pri izračunu akontacije dohodnine (poenostavljeno dohodnine) si moramo pomagati z lestvico za odmero dohodnine, ki jo vsako leto objavi Finančni urad Republike Slovenije. Uporabimo lestvico za mesečno davčno osnovo za leto 2023 Vir: FURS Če znaša neto mesečna davčna osnova v evrih Znaša dohodnina v evrih Nad Do 729,58 16 % 729,58 2.145,83 116,73 + 26 % nad 729,58 2.145,83 4.291,67 484,96 + 33 % nad 2.145,83 4.291,67 6.180,00 1.193,08 + 39 % nad 4.291,67 6.180,00 1.929,53 + 50 % nad 6.180,00 Za izračun dohodnine se uporablja tako imenovana neto mesečna davčna osnova, ki jo računovodje izračunajo tako, da od bruto plače odštejejo socialne prispevke in vse olajšave. Dobljeni znesek uporabijo za izračun dohodnine. Prikažimo primer izračuna dohodnine za tri različno visoke plače. Preglednica 2.3 Prikaz izračuna dohodnine. neto mesečna davčna osnova v evrih dohodnina izračun 600,00 16 % 600,00 x 0,16 = 96 EUR 1.900,00 116,73 + 26 % nad 729,58 (1.900,00 -- 729,58) x 0,26 + 116,73 = 421,04 EUR 5.476,00 1.193,08 + 39 % nad 4.291,67 (5.476,00 - 4.291,67) x 0,39 + 1.193,08 = 1.654,97 EUR 18 Najnižja plača je obdavčena z najnižjo 16 % davčno stopnjo, zato se dohodnina izračuna 16 % od 600,00 EUR in znaša 96 EUR. Višja plača, na primer 1.900,00 EUR že sodi v višji dohodninski razred, 2. razred za dohodke med 729,58 in 2.145,83 EUR. Za te dohodke se računa dohodnina po višji davčni stopnji, 26 %. Do zneska 729,58 EUR se plača 16 %, kar znaša 116,73 EUR. Ta podatek najdete v tabeli pri drugem dohodninskem razredu. Sedaj morate izračunati razliko med danim dohodkom 1.900,00 EUR in spodnjo mejo razreda 729,58 EUR. Od razlike izračunate delež 26 % davka in ga prištejete k že izračunani dohodnini za nižji razred. Za 1900,00 EUR dohodka je potrebno plačati 421,04 EUR dohodnine. Prikaz izračuna v preglednici 2.3. Najvišji znesek 5.476,00 EUR sodi v četrti dohodninski razred. Dohodnino izračunamo na enak način kot v prejšnjem primeru. Dohodnina je progresiven davek, zato se za višje dohodke plača več kot sorazmerno več davka, saj davčne stopnje z višanjem dohodka naraščajo. Povzemimo razliko med bruto in neto plačo; bruto plača je znesek denarja, ki ga posameznik prejme na TRR (neto plača) povečan za dohodnino in prispevke. Ko od bruto plače odštejemo dohodnino in socialne prispevke, dobimo neto plačo. Zelo pomembno vprašanje pri dohodkih od dela ali plačah je način obračunavanja in višina plače, zlasti z vidika stimulativne funkcije plače. Plača ali dohodek od dela s širšega vidika zajema vse prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec zaradi zaposlitve prejme od delodajalca. Razvili so se različni sistemi, ki naj bi spodbujali delavce k bolj učinkovitemu delu, obenem pa zagotovili ustrezne razlike v višini dohodkov, glede na različne poklice in z njimi povezane zahteve po izobrazbi, spretnostih, odgovornostih in podobno. V normalni strukturi dohodka delavcev je danes osnovna plača običajno izračunana glede na opravljene ure v časovnem obdobju, v Sloveniji v enem mesecu. Ta osnovna plača delavcev se razlikuje ali diferencira glede na zahtevnost dela. Veliko podjetnikov pa želi svoje zaposlene dodatno nagraditi za bolj uspešno delo s stimulacijami ali spodbudami, ki so lahko individualne ali skupinske za več članov kolektiva. Delavci, ki so običajno po hierarhiji podjetja na višjih delovnih mestih, lahko prejmejo tudi dodatne ugodnosti ali bonitete kot so službeni avto, telefon, možnost ugodnega letovanja v počitniških kapacitetah podjetja, izplačilo regresa in podobno. Te ugodnosti ne višajo nujno neposredno plače, večajo pa kupno moč zaposlenega, saj znižujejo njegove življenjske stroške. Konec leta Sestava plače 19 podjetja ugotavljajo uspešnost poslovanja podjetja. Udeležba delavcev pri dobičku lahko, kot del dohodka, pomembno prispeva k boljši kulturi v podjetju, motiviranosti zaposlenih, poveča njihovo lojalnost, omogoča podjetju, da zadrži kvaliteten kader, kar pozitivno vpliva na stabilnost in konkurenčnost podjetja. S sliko 2.3 prikazujemo strukturo dohodka delavca, ki je sestavljen v največji meri iz osnovne plače, povečan za stimulacijo, razne ugodnosti in udeležbo pri dobičku. Slika 2.3: Struktura dohodka zaposlenega osnovna plača stimulacija ugodnosti udeležba pri dobičku Plača delavca ni vsak mesec sestavljena iz vseh elementov strukture dohodka zaposlenega, stimulacija je lahko izplačana na primer dva krat na leto, dodatnih ugodnosti niso deležni vsi zaposleni, razen regresa, ki ga prejmejo vsi delavci s pravico koriščenja letnega dopusta. Prav tako je udeležba pri dobičku izplačana enkrat v letu, zato ji pogovorno rečemo kar 13. plača, kar velja za podjetja, ki so se odločila za to možnost dodatnega nagrajevanja zaposlenih. Nekateri ljudje prejemajo zelo visoke plače zaradi posebnih spretnosti, izobrazbe ali naravne nadarjenosti, medtem ko manj usposobljeni, izobraženi ali nadarjeni prejemajo nižje plače. Obstajajo tudi ljudje, ki bi radi delali, vendar tega ne morejo storiti, ker nimajo ustreznih znanj in spretnosti, ki jih podjetja potrebujejo. Lahko so bolni oziroma z določenimi poškodbami (na primer hrbtenice) ali imajo posebne potrebe, ki jim preprečujejo, da bi pridobili željeno delo. Oglejmo si nekaj dejavnikov, ki ustvarjajo tržne razlike v višini plač delavcev. Razlike v dohodkih od dela so pogosto posledica razlik v produktivnosti posameznikov in tržni uspešnosti podjetja ali panoge. Posamezniki, ki imajo večje sposobnosti, znanja, izkušnje ali veščine, so pogosto bolj produktivni in so sposobni doseči višje dohodke. Podjetja in panoge z večjo produktivnostjo in tržno uspešnostjo ustvarjajo večje prihodke, zato so zmožne svojim zaposlenim zagotoviti višje plače. Razlike med plačami Višje plače:  produktivnost  izobrazba tržna uspešnost posebni poklici posebne panoge 20 Pomembno vlogo pri določanju višine plače ima izobrazba. Višja raven izobrazbe pogosto omogoča posameznikom, da pridobijo bolje plačana delovna mesta in večje možnosti za napredovanje v karieri. To lahko vodi do večjih razlik v plačah med izobraženimi in manj izobraženimi delavci. Družbene, ekonomske in geografske neenakosti lahko vplivajo na dostop do izobraževanja, zaposlitve, finančnih virov in podjetniških priložnosti. Pomanjkanje dostopa do teh priložnosti lahko omejuje posameznikove možnosti za doseganje višjih dohodkov. Zato je kvaliteten javno izobraževalni sistem izjemno pomemben, saj z zagotavljanjem enakih možnosti za pridobitev izobrazbe zmanjšuje neenakosti v družbi. Dohodki se razlikujejo med različnimi poklici in gospodarskimi panogami. Poklici, ki zahtevajo posebna znanja, strokovnost ali redke veščine, pogosto prinašajo višje plače, na primer kirurgi, menedžerji, odvetniki. Hkrati pa so tudi nekatere panoge, kot so finančne in zavarovalniške dejavnosti, informacijske in komunikacijske dejavnosti ali zdravstvo, običajno povezani z višjimi dohodki v primerjavi z drugimi sektorji. Razlike v višini plač so lahko tudi diskriminacijske narave, kar pomeni, da je posameznik, z enako stopnjo izobrazbe in za enako delo in delovno mesto v istem podjetju, plačan manj kot sodelavec, zaradi spola, narodnosti, verske pripadnosti in podobno. Družbeni in institucionalni dejavniki, kot so davčne politike, plačni sistemi, sindikati, zakonodaja o delu in socialne politike, lahko vplivajo na razlike med dohodki. Način oblikovanja in izvajanja teh politik lahko, bodisi zmanjšujejo bodisi povečujejo dohodkovno neenakost v družbi, kar bomo obravnavali v naslednjih poglavjih. Plače in diskriminacija 21 2.1.1 Trg dela ZANIMIVO Ste se kdaj vprašali kakšna znanje in kompetence bodo zaželene v prihodnosti? Kakšna bodo delovna mesta? Ali še bodo obstajali vsi poklici za katere se sedaj izobražujemo? Umetna inteligenca in robotizacija prinašata številne spremembe, ne le na področju fizičnih del, kjer roboti učinkovito nadomestijo človeka pri rutinskih delih, ampak tudi na področju nekaterih umskih del. Raziskave vendarle kažejo, da je skrb za delovna mesta odveč, se bodo pa gotovo spremenila. Za sedaj velja, da umetna inteligenca ne more nadomestiti človeškega kontakta, nima vodstvenih sposobnosti, kreativnega ali abstraktnega razmišljanja, možnosti čustvovanja, empatije do sočloveka. Tudi sposobnost sklepanja in presojanja je omejena zaradi omejenih podatkov s katerimi razpolaga. V prihodnosti bodo delovna mesta vedno bolj povezana s tehnologijo in umetno inteligenco in konkurenčno prednost bodo imeli tisti, ki se bodo pravočasno prilagodili novim tehnologijam in razvijali tako imenovane mehke veščine, kot so komunikacija, reševanje težav, vodenje, skupinsko delo, delovna etika, pozitiven odnos in podobno povzeto po (Dolinšek, 2023). Delo je eden izmed štirih proizvodnih dejavnikov, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji. Opravljamo ga ljudje, zato smo za podjetje delovna sila, ki jo podjetje kupi oziroma najame na trgu dela v zameno za plačo. Podjetja so v vlogi povpraševalca po delu, gospodinjstva ponujajo svoje delo proti plačilu, plači. Ponudba dela je količina delavcev (ali število delovnih ur), ki želijo delati za različne plače. Povpraševanje po delu je količina delavcev, ki jih podjetja želijo zaposliti za različne plače. Trg dela lahko z vidika osnovnih značilnosti obravnavamo kot vsak drugi trg. Na osi x označimo količino ali obseg dela, na osi y ceno dela, torej plačo. Ravnovesje na trgu dela se pojavi v presečišču povpraševanja po delu in ponudbe dela. Podjetja povprašujejo po delu, delavci oziroma aktivno prebivalstvo ponujajo delo in na trgu se oblikuje ravnovesna tržna plača označena W0 (ang. wage) na sliki 2.4. Pri ravnovesni tržno določeni plači na trgu dela ni neprostovoljne brezposelnosti, saj se zaposli vsak delavec, ki je pripravljen delati za tržno določeno plačo. Ponudba dela Povpraševanje po delu Trg dela Ravnovesna tržna plača 22 Slika 2.4: Trg dela Oblikovanje ravnovesja na trgu dela Enako kot na trgu dobrin, je ravnovesna plača rezultat oblikovanja tržnega ravnovesja. Če je plača nižja od ravnovesne tržne plače, se pojavi pomanjkanje delavcev ali presežno povpraševanje po delu, kar bo povzročilo dvig plač (slika 2.5a). In obratno pri plačah, ki so višje od ravnotežne plače, se pojavi presežna ponudba delavcev ali neprostovoljna brezposelnost, kar bo vplivalo na znižanje tržnih plač, saj bodo ljudje pripravljeni delati za nižjo plačo (slika 2.5b). Slika 2.5a Presežno povpraševanje na trgu dela Slika 2.5b Presežna ponudba na trgu dela To je statičen pogled oblikovanja tržnega ravnovesja, pri katerem upoštevamo predpostavko ceteris paribus, kar pomeni, da so vsi ostali dejavniki nespremenjeni in opazujemo le, kako se delavci in podjetja (delodajalci) odzivajo na spremembo tržne plače. 23 Spremembe ravnovesja na trgu dela V stvarnem življenju predpostavke o nespremenjenih drugih dejavnikih ponudbe in povpraševanja po delu ne veljajo. Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na trg dela, a predstavili bomo najpomembnejše. Ponudbo dela tako določa več dejavnikov: - število prebivalstva, ki potrebuje sredstva za življenje, večje so družine, več sredstev potrebujejo za preživetje. - število aktivnega prebivalstva, torej ljudi, ki dejansko dela ali si želi delati. Število aktivnega prebivalstva je odvisno od starostne strukture prebivalstva, razvitosti družbe, navad in običajev, ki omogočajo ali onemogočajo zaposlovanje žensk in migracij. Slika 2.6 prikazuje večjo ponudbo na trgu dela zaradi večjega števila aktivnega prebivalstva. Ponudba se premakne v desno (iz S v S1), kar poveča obseg dela (iz L0 v L1), zato se ravnotežna tržna plača zniža (iz W0 v W1). Slika 2.6 Večja ponudba dela - kvalificiranost dela, ki se razlikuje po poklicih. Nekateri poklici zahtevajo fizično spretnost (zidar, keramičar, čevljar, čistilec), drugi znanje, ki je povezano z večletnim izobraževanjem (računovodja, zavarovalni agent, borzni posrednik, učitelj) in tretji oboje (kirurg, zobozdravnik, restavrator). Zato ima ponudba dela za različne poklice različno elastičnost. Lažje se naučiš, priučiš določenega dela, bolj je elastična krivulja ponudbe dela. Dober primer so dela, ki jih lahko opravljate dijaki ali študenti na primer delo v skladiščih, natakarji, čistilci, prevozniki hrane. Ob večji količini delavcev se zaradi elastičnosti ponudbe, plače ne bodo bistveno spremenile. Drugačna situacija je pri poklicih, ki zahtevajo posebna znanja in spretnosti. Ponudba je neelastična, zato kljub dvigu plač trg ne more kratkoročno zagotoviti bistveno Dejavniki ponudbe dela - aktivno prebivalstvo - kvalifikacije - državna politika - več aktivnega prebivalstva - enostavnost dela - krajša doba izobraževanja - več delavcev iz tujine ⇓ večja ponudba 24 povečanje delavcev, saj delavci potrebujejo več let izobraževanja za določen poklic. V Sloveniji trenutno primanjkuje zdravnikov in učiteljev, a ker oba poklica zahtevata več let študija in najvišje stopnje izobrazbe je ponudba dela neelastična, saj je kratkoročno težko pridobiti nove zdravnike ali učitelje. Slika 2.7 prikazuje neelastično ponudbo dela S, ki je bolj strmo naraščajoča krivulja, in elastično ponudbo dela S1, ki je položno naraščajoča krivulja. Slika 2.7: Elastičnost ponudbe dela - državna politika, s katero se spreminja izobraževalni sistem, pogoji za zaposlitev, migracijska politika, pogoji za upokojitev pomembno vplivajo na ponudbo dela. Podaljšanje časa izobraževanja z bolonjskim sistemom za eno leto je zmanjšalo število aktivnega prebivalstva, izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev za poklic omejuje ponudbo dela, podaljšanje delovne dobe potrebne za upokojitev prav tako vpliva na razpoložljivost aktivnega prebivalstva. Kot bomo videli, lahko država s svojimi ukrepi vpliva tako na ponudbo kot povpraševanje na trgu dela. - manj aktivnega prebivalstva - kompleksnost dela - daljša doba izobraževanja - manj delavcev iz tujine.... ⇓ manjša ponudba Ponovimo Na trgu dela obrtnikov narišite naslednje spremembe: a. V zadnjih desetih letih se je vsako leto manjšalo število dijakov poklicnega izobraževanja. b. V državo se je priselilo veliko ljudi s poklicno in srednje šolsko izobrazbo. c. Vlada je povišala starostno mejo za upokojitev na 67 let. d. Delovni čas obrtnikov je pogosto daljši od osmih ur in pogosto delajo med vikendi. Povpraševanje po delu je, enako kot povpraševanje po drugih proizvodnih dejavnikih, izvedeno povpraševanje, ki izhaja iz potrebe po proizvodnji dobrin. Podjetja potrebujejo delavce in ostale proizvodne dejavnike za proizvodnjo tistih proizvodov in storitev po katerih je na trgu povpraševanje. Če bo na trgu večje povpraševanje po električnih kolesih, bodo podjetja želela povečati proizvodnjo teh koles, zato bodo potrebovala dodatne Povpraševanje po delu -- izvedeno povpraševanje 25 delavce, kapital, prostore, podjetniške sposobnosti, prav tako bodo nastajala nova podjetja za proizvodnjo električnih koles, ki bodo prav tako povpraševala po proizvodnih dejavnikih. Povpraševanje po delu je zato izvedeno iz povpraševanja po dobrinah in soodvisno s povpraševanjem po drugih proizvodnih dejavnikih. Krivulja povpraševanja po delu je padajoča, kar kaže na obratno sorazmerje med plačo in količino povpraševanja po delu oziroma številom enot dela, ki jih delodajalci želijo zaposliti. Za nižjo plačo bi delodajalci zaposlili več delavcev in obratno. Kako torej delodajalci določijo, koliko ljudi želijo zaposliti? Preprost odgovor je, da želijo zaposliti takšno količino delavcev, ki maksimira dobiček. Spomnimo se delovanja zakona padajočih mejnih donosov, kjer mejni produkt predstavlja, koliko enot dobrine ustvari vsak naslednji zaposleni delavec. Mejni produkt prvih enot dela je visok, zato je podjetnik za manjše število delavcev pripravljen plačati višjo plačo, za nadaljnje delavce pa nižjo plačo, saj se mejni produkt manjša3. Po delu povprašujejo podjetja, zato bo na povpraševanje po delu vplival interes delodajalcev po zaposlovanju ljudi, ki je odvisen od številnih dejavnikov: - gospodarski cikel, v času gospodarske rasti se poveča povpraševanje po dobrinah, zato se podjetja širijo in dodatno povprašujejo po delu. Podjetniška dejavnost in investicije v podjetjih se večajo, s tem pa potrebe po dodatnih delavcih. Obratna situacija je v času gospodarske krize, ko podjetja delavce odpuščajo. Slika 2.8 prikazuje povečanje povpraševanja po delavcih zaradi gospodarske rasti in večanja investicij v podjetjih. Povpraševanje (D) se premakne v desno (D1), zato se zviša ravnotežna plača (iz W0 v W1) in poveča obseg dela (iz L0 v L1). Kako intenzivno se bo povečala ravnotežna plača in obseg dela, bo odvisno od elastičnosti ponudbe dela. - tehnološki napredek spreminja potrebe po delu. Avtomatizacija in robotizacija zmanjšujeta potrebo po nekvalificiranih delavcih, povečujeta pa potrebo po delavcih z znanjem in veščinami s področja tehnologije, marketinga, financ, dela neposredno z ljudmi (psihologi) in podobno. - sprememba cen dobrin vpliva na interes po proizvodnji teh dobrin. Višje tržne cene dobrine bodo spodbudile večji obseg  povpraševanje po dobrinah ⇓  povpraševanje po delavcih Padajoča krivulja povpraševanja Višina plače in mejna produktivnost zaposlenega Dejavniki povpraševanja po delu -gospodarski cikel -tehnologija -spremembe na trgu dobrin -državna politika -gospodarska rast - novi tehnološki poklici - večje povpraševanje po dobrinah -pozitivna gospodarska pričakovanja 3 Na fakulteti se boste učili o povezanosti med višino dohodkov in vrednosti mejnega produkta na popolno konkurenčnem trgu dela in nepopolnem trgu dela. 26 ponudbe teh dobrin, kar bodo podjetja uresničila s povečanjem obsega proizvodnih dejavnikov, tudi dela, zato se bo povpraševanje po delu povečalo. Enak učinek bodo povzročile višje cene substitutov neke dobrine ali nižje cene komplementarnih dobrin, saj bodo spodbudile investicije v proizvodnjo dobrine, ki je tržno bolj zanimiva in zato bolj donosna, kar bo ponovno povečalo interes podjetij po zaposlovanju delavcev (slika 2.8). Spomnimo se signalne in spodbudne funkcije trga, ki vpliva na alokacijo virov. Slika 2.8: Povečanje povpraševanja po delu - spremembe v potrebah, pričakovanjih in navadah potrošnikov lahko povečajo ali zmanjšajo interes po določenih dobrinah. Na primer popularne otroške igrače, risanke, filmi spodbudijo proizvodnjo otroških junakov (Barbie, Bakugani, Transformersi, Curli girls, Winx...) in s tem interes podjetij po povečanju proizvodnje teh igrač, kar poveča povpraševanje po delu (slika 2.8). - državna politika lahko vpliva na trg dela. Davčne spodbude in subvencije lahko spodbudijo podjetniško dejavnost in vplivajo na ustvarjanje novih delovnih mest. - državne spodbude podjetjem ⇓ večje povpraševanje po delu -gospodarska kriza - tehnologija nadomešča delavce - manjše povpraševanje po dobrinah -negativna gospodarska pričakovanja - dvig davkov za podjetja ⇓ manjše povpraševanje po delu PONOVIMO Na trgu dela obrtnikov narišite naslednje spremembe: a. Zaradi obsežnih poplav leta 2023 ljudje potrebujejo krovce, parketarje, slikopleskarje, električarje in podobne obrtnike. b. Obrtniška podjetja ob državni meji so povečala obseg dela v sosednjih državah. c. Vlada je znižala subvencije in davčne olajšave za mala podjetja. d. Zaradi recesije se je zmanjšal obseg gradbenih del. 27 MINIMALNA PLAČA Posebnost trga dela je, da so na njem vključeni ljudje. Če je na nekem drugem trgu presežna ponudba ali povpraševanje, naj bi se na popolno delujočem trgu sčasoma ponovno vzpostavilo ravnovesje pri neki drugi ravni cen. Na trgu dela pa to lahko predstavlja brezposelnost v primeru presežne ponudbe dela oziroma tržna cena dela (plača) se lahko na trgu oblikuje tako nizko, da ne omogoča preživetja. V obeh primerih lahko pride do socialnih problemov. Na trgu dela zato aktivno delujejo sindikati, ki preko pogajanj z vlado ali pogajanj z delodajalci v panogi (kolektivne pogodbe v različnih panogah), skrbijo za pravice delavcev in določanje minimalne plače, ki naj bi zagotovila dostojno življenje delavcev, ki živijo od svojega delovnega dohodka. Minimalna plača je z zakonom ali kolektivno pogodbo določena najnižja plača, ki jo delodajalec mora plačati zaposlenemu. Kadar družba meni, da je plača, ki jo določa ravnovesje na trgu dela, prenizka in delavcem ne omogoča reproduktivne funkcije dohodka, država pogosto posreduje in določi minimalno plačo. Minimalna plača je vrsta cenovnega nadzora in določa minimalno ceno za delo, torej plačo. Minimalna plača je postavljena višje od tržne plače, zato na trgu povzroči presežno ponudbo dela in ustvarja brezposelnost pogosto za ljudi, ki jim država s politiko minimalne plače skuša pomagati, kot so nizko kvalificirana delovna sile, mladi brez delovnih izkušenj, delavci iz manjšin ali migranti. Slika 2.9 prikazuje, da se pri minimalni plači (Wmin), ki je postavljena višje od ravnotežne plače (W0) pojavi presežek delavcev, ki bi delali za višjo plačo oziroma presežna ponudba dela ali brezposelnost (med LD in LS). Slika 2.9 Minimalna plača in brezposelnost na trgu dela Minimalna plača Wmin \> W0 ⇓ Presežna ponudba dela ali brezposelnost 28 To pomeni, da so to delavci, ki so pripravljeni delati, vendar dela pri minimalni plači ne dobijo. Zato so neprostovoljno brezposelni. Država z določanjem minimalne plače zmanjša nevarnost socialnih problemov, pojavijo pa se neravnovesja na trgu, ki jih zaradi sindikalnih aktivnosti ne moremo odpraviti. Sindikati ščitijo zaposlene in podpirajo bolj ugodne pogoje za delavce, vključno z minimalno plačo. A brezposelnost je družbeni problem, zato jo skuša država zmanjšati na različne načine. Omejuje lahko ponudbo dela s podaljšanjem dobe šolanja in zahtevanih kvalifikacij, z ovirami pri priseljevanju delavcev ali predčasnim upokojevanjem, kar smo v Sloveniji doživeli po osamosvojitvi. Z davčnimi olajšavami ali subvencijami pa lahko pomaga podjetniški dejavnosti in spodbudi povpraševanje za trgu dela. ZANIMIVO V Evropski uniji ima 22 držav zakonsko določeno minimalno plačo (Eurostat, 2024). Države brez določene minimalne plače v EU so Danska, Italija, Avstrija, Finska in Švedska. Preglednica 2.3 prikazuje bruto minimalne plače, ki veljajo od 1. 1. 2024 od najnižjih bruto minimalnih plač do najvišjih. Preglednica 2.3: minimalna plača in standard kupne moči po državah Država Znesek minimalne plače (v evrih), leta 2024 BDP na prebivalca po standardih kupne moči (EU\_27 (2020) = 100), leta 2023 Bolgarija 477,04 64 Romunija 663,24 80 Madžarska 696,97 76 Latvija 700,00 71 Slovaška 750,00 73 Češka 764,44 91 Estonija 820,00 81 Hrvaška 840,00 76 Grčija 910,00 67 Litva 924,00 86 Malta 925,34 105 Portugalska 956,67 83 Poljska 977,53 80 Ciper 1.000,00 95 Slovenija 1.253,90 91 Španija 1.323,00 88 29 Francija 1.766,92 101 Belgija 1.994,18 118 Nemčija 2.054,00 115 Nizozemska 2.070,12 130 Irska 2.146,30 211 Luksemburg 2.570,93 239 Razlike v višini minimalnih plač so razumljive, saj se življenjski stroški razlikujejo. Življenjski standard se izračuna z merjenjem cen določenih proizvodov in storitev v posameznih državah glede na dohodek v teh državah. V drugem stolpcu preglednice je prikazan indeks življenjskega standarda držav glede na povprečje EU-27 (100) v letu 2023, kar pomeni, da ima Luksemburg z najvišjo minimalno plačo kar 139 % višji standard življenja kot je povprečni v EU (Eurostat\_a, 2024). Slovenija pa zaostaja za 9 % za povprečjem Evropske unije. Razpravljajte v razredu: - V katerih državah so glede na življenjski standard delavci z najnižjimi plačami bolj zaščiteni? - Ali to pomeni, da se te države bolj socialno usmerjenje? - Kaj pomeni določanje minimalne plače, ki je manj usklajeno z življenjskim standardom v državi, za delodajalce. 2.2 OBRESTI Ob koncu tega poglavja boste znali: opredeliti obresti in pojasniti vlogo obresti z vidika posojilojemalca in posojilodajalca opredeliti in izračunati obrestno mero razlikovati med nominalno in realno obrestno mero ter ju izračunati pojasniti in narisati trg posojilnega kapitala in spremembe na njem ZANIMIVO Beseda kapital izvira iz latinske besede caput, glava. V davnih časih je kapital pomenil koliko glav živine ima posameznik. Živali so si posojali in rezultat je bil običajno povečanje števila npr. telet. Komu pripada tele, lastniku krave ali lastniku bika? Teliček je igral vlogo obresti, ker je omogočal množenje kapitala. Enaka logika se je obdržala tudi kasneje, ko je kapital pomenil predvsem denar. Prvi zapis o obrestih najdemo v 18. stoletju pr. n. št. v Hamurabijevem zakoniku, prav tako so obresti uporabljali v antični Grčiji in starem Rimu. V 5. stoletju pr. n. št. so Rimljani plačevali 8,3 % letne obresti, Grki pa kar 12 %. A grški filozofi so nasprotovali obrestim. Aristotel je zahteval prepoved obresti, saj naj bi denar iznašli zgolj za posredovanje v menjavi, z obrestmi pa se množi sam iz sebe, kar je proti naravi. Vse tri monoteistične religije krščanstvo, islam in judovstvo so prepovedovale obresti. A judovska religija pravi, da le od 30 brata, torej drugega Juda, ni dovoljeno zahtevati obresti. Judom je trgovanje z denarjem pomenilo izhod v sili, saj jim v krščanskem svetu ni bilo dovoljeno kmetovati, posedovati zemlje ali opravljati obrti. Kristjani so si denar sposojali pri Judih, a v 16. stoletju so tudi Kristjani prepoved zaračunavanja obresti obšli na različne načine in obrestovano posojilo je postalo splošna praksa. Obresti so opravičevali kot nadomestilo za čas, ko se posojilodajalec odpove lastni potrošnji. A povsem legalno smejo katoličani sprejemati obresti šele od leta 1983. V islamskem svetu pa še vedno vztrajajo pri prepovedi zaračunavanja obresti, zato so se razvile »islamske finance«. Namesto posojila, islamska banka kupi sredstvo in ga da v najem po nekaj višji ceni od nakupne za fiksno obdobje. Razliko v ceni predstavljajo obresti. Najemodajalec si ne izposodi denarja, ampak npr. stroj, za katerega odplačuje najemnino. Po zadnjem plačanem obroku postane najemojemalec lastnik stroja. To je zelo podobna praksa leasing pogodbam, ki jih poznamo tudi v našem finančnem sistemu. V Sloveniji so obresti dovoljene, a le, če niso oderuške. Za oderuške obresti se štejejo obresti, ki za polovico presegajo zakonsko predpisane zamudne obresti. V prvi polovici leta 2023 znaša obrestna mera predpisanih zamudnih obresti 10,5 %, za oderuške obresti velja torej posojilo za katero bi vam zaračunali več kot 15,75 % obrestno mero. Oderuški posojilodajalec mora previsoko zaračunane obresti vrniti posojilojemalcu, če ga le-ta toži (povzeto po (Stojan, 2016), (Kocbek, 2014)). Že v prvem letniku smo spoznali proizvodni dejavnik kapital, ki smo ga opredeli kot vso proizvedeno bogastvo, ki se uporablja v proizvodnji. Z izrazom kapital mislimo predvsem na fizični kapital, ki pomaga v proizvodnem procesu (stavbe, proizvodne dvorane, stroji, orodje, oprema,...). A podjetnik za nakup fizičnega kapitala in drugih proizvodnih dejavnikov, s katerimi proizvaja svoje končne proizvode in storitve za potrošnike, potrebuje denarna sredstva, denarni kapital. Denarni kapital lahko podjetnik pridobi iz lastnih prihrankov ali prihrankov drugih ekonomskih osebkov, ki so jih pripravljeni posoditi, zato lahko govorimo posojilnem kapitalu. A posojilni kapital ni zastonj, njegova cena se prav tako določa na trgu, odvisna je od vrste dejavnikov, ki so specifični za trg posojilnega kapitala. Obresti so znesek denarja, ki ga posojilojemalec plača posojilodajalcu v zameno za izposojen znesek denarja. Kako visoke obresti je potrebno plačati za izposojo denarja, pa je odvisno od cene posojilnega kapitala. Obrestna mera je cena posojilnega kapitala (denarja), izražena v odstotkih in predstavlja delež izposojenega zneska (glavnica), ki ga je potrebno plačati za izposojen kapital. Z navadnim obrestnim računom izračunamo obrestno mero po naslednji formuli: obrestna mera (i) = obresti izposojeni znesek (glavnica) × 100. Obresti (ang. interest) Obrestna mera (ang. Interest rate (i)) 31 PRIMER 1: Izračun obrestne mere Če si je nekdo izposodil 8.000,00 EUR in mora na koncu leta vrniti 8.320,00 EUR, pomeni, da je vrnil glavnico v višini 8.000,00 EUR in obresti v višini 320,00 EUR. Pri tem znaša obrestna mera 4 %, ki jo lahko izračunamo z gornjo enačbo: i = 320,00 EUR 8.000,00 EUR × 100 = 4 % 4 % obrestna mera pomeni, da mora posojilojemalec za vsakih 100,00 EUR izposojenega denarja, plačati 4,00 EUR obresti, ali za vsak evro 4 cente obresti. PRIMER 2: Izračun obresti Če banka določi obrestno mero 8 % za posojilo v višini 90.000,00 EUR, mora posojilojemalec na koncu leta plačati 97.200,00 EUR. To pomeni, da je plačal 7.200,00 EUR obresti, ki smo jih izračunali tako: 8 = 𝑜𝑏𝑟𝑒𝑠𝑡𝑖 90.000,00 𝐸𝑈𝑅 𝑥 100 obresti = 90.000,00 x 8 100 = 7.200,00 EUR Obrestna mera stimulira varčevanje denarja, ljudem namreč takojšnja poraba pomeni več kot odložena poraba za določen čas v enakem znesku. Odložena poraba mora potrošniku nuditi korist. Potrošnik se bo začasno odpovedal lastni porabi denarja za zadovoljevanje svojih potreb, če bo lahko s tem denarjem ustvaril donos in obrestna mera pokaže, kakšen bo varčevalčev donos. Vprašajte se, kaj bi naredili s 1.000,00 EUR. Bi jih porabili takoj ali posodili, če bi lahko s tem denarjem dodatno ustvarili 50,00 EUR, zgolj zato, ker ste se npr. za eno leto odrekli porabi tega denarja in ga vezali na banki, torej posodili banki. Ali bi razmišljali enako, če s posojilom ne bi zaslužili nič dodatnega denarja? Plačilo obrestne mere za izposojen kapital pa po drugi strani spodbuja podjetnike k racionalni uporabi kapitala. Dejstvo, da je za najem kapitala potrebno plačati, preprečuje izposojo denarja brez potrebe. Z vidika tistega, ki si posojilni kapital izposoja, obresti predstavljajo strošek, ki izposojevalca spodbuja, da učinkovito in produktivno uporabi izposojeni kapital. Obrestna mera zato spodbuja učinkovito alokacijo kapitala, saj je podjetnik pripravljen plačati za posojilo obrestno mero, ki je nižja od pričakovane donosnosti ali rentabilnosti, ki jo z izposojenim kapitalom doseže. Povedano drugače, če je pričakovani dobiček Ekonomski pomen obresti Spodbuda za: - varčevanje - učinkovito alokacijo obresti \< dobiček obrestna \< rentabilnost mera 32 investicije manjši od obresti, ki jih moramo plačati za izposojeni kapital, se investicije na splača izvesti. Torej se izvajajo investicije, ki prinašajo dovolj dobička oziroma so dovolj donosne, da pokrijejo obresti in omogočajo dobiček investitorjem. S tem smo odkrili ekonomsko vlogo obresti: dajejo spodbudo za varčevanje in spodbujajo učinkovito razporeditev (alokacijo) posojilnega kapitala med donosne investicije. ZANIMIVO Obstaja veliko različnih obrestnih mer, zato bomo predstavili le nekatere: − glede na čas poznamo kratkoročne in dolgoročne obrestne mere, odvisne od časa najema posojila; − glede na spreminjanje, fiksne, ki so običajno višje in spremenljive, ki so na prvi pogled ugodnejše, a se lahko zaradi spremenjenih gospodarskih razmer dolgoročno precej povišajo; − Aktivne obresti banka zaračuna pri posojilu, pasivne obresti banka plača varčevalcem za njihove vloge ali depozite; − Obrestne mere za kredite ali posojila in obrestne mere za obveznice ali druge dolžniške vrednostne papirje; − Centralna banka uravnava ključne obrestne mere za uravnavanje denarne politike, kar bomo obravnavali v nadaljevanju; − Efektivna obrestna mere (EOM) je polna cena za posojilo, ker vključuje zaračunano obrestno mero in vse stroške, povezane s kreditom (strošek obravnave vloge, zavarovanje, priprave pogodbe, cenitve ipd.); − EURIBOR , medbančna obrestna mera v EU po kateri si banke posojajo denar. 2.2.1 Trg posojilnega kapitala Obrestna mera, kot cena posojilnega kapitala, se kot vsaka druga cena oblikuje na trgu, trgu posojilnega kapitala. Na trgu posojilnega kapitala se srečata ponudba kapitala in povpraševanje po kapitalu. Ponudbo posojilnega kapitala predstavljajo prihranki (varčevanje) posameznikov, gospodinjstev in tudi podjetij. Vsi ti ekonomski subjekti so se odrekli tekoči porabi z namenom, da bodo zaradi obresti, ki jih bodo z varčevanjem zaslužili, v prihodnosti lahko trošili več. Varčevanje je pomembno, saj omogoča, da si prihranke izposodijo tisti ekonomski subjekti, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za investiranje ali trošenje. Finančne institucije, banke, nastopajo v vlogi posrednika med varčevalci in povpraševalci po denarju. Zato varčevalne vloge gospodinjstev in podjetij na bankah predstavljajo ponudbo posojilnega kapitala. Varčevanje ⇒ ponudba posojilnega kapitala (denarja) 33 Po dodatnem kapitalu povprašujejo vsi gospodarski subjekti: - podjetja, ki si izposojajo kapital za investicije; - potrošniki, ki bi radi porabili več kot imajo razpoložljivega dohodka, denar potrebujejo za povečano tekočo porabo ali za investicije v premičnine (avto, vrednostni papirji) ali nepremičnine; - država, ki se zadolžuje za sprotno delovanje ali investicije v na primer infrastrukturo, objekte kot so gledališča, šole, bolnišnice, pomoč podjetjem. Slika 2.10 predstavlja trg posojilnega kapitala. Na osi x označimo, tako kot na vseh trgih, količino, tokrat količino posojilnega kapitala. Na osi y je cena za posojilni kapital, torej obrestna mera izražena v odstotkih. Tudi na tem trgu je krivulja povpraševanja padajoča krivulja, saj si bodo gospodarski subjekti sposodili več kapitala, če bo obrestna mera nižja. Nižja obrestna mera bo spodbujala več investicij, tudi z nižjo donosnostjo in obratno višja obrestna mera bo omogočala financiranje zgolj najbolj donosnih investicij. Krivulja ponudbe je naraščajoča, saj se z višanjem obrestne mere veča interes za varčevanje in s tem posojanje denarja. Gospodinjstva, podjetja in država ⇒ povpraševalci po posojilnem kapitalu Slika 2.10: Trg posojilnega kapitala Tudi trg posojilnega kapitala sledi zakonitostim ponudbe in povpraševanja. Tržna obrestna mera se oblikuje v presečišču ponudbe in povpraševanja na trgu posojilnega kapitala (slika 2.10), kjer je količina ponujenega denarja enaka povpraševanju po njem. Pod pogoji ceateris paribus bo nižja obrestna mera od ravnotežne povzročila neravnovesje, presežno povpraševanje po posojilnem denarju. Ker bo pri nižji ceni posojilnega kapitala, primanjkovalo ponudnikov, se bo obrestna mera na trgu zviševala do ravnovesne. Obratna situacija se bo zgodila pri previsoki Oblikovanje ravnovesja na trgu posojilnega kapitala 34 obrestni meri, ki bo povzročila presežno ponudbo posojilnega kapitala, zaradi manjšega zanimanja za najem posojil, kar bo povzročilo znižanje obrestnih mer. NALOGA Z znanjem o delovanju trga in oblikovanju tržnega ravnovesja narišite graf, ki prikazuje presežno ponudbo oziroma presežno povpraševanje na trgu posojilnega kapitala. Višina tržne obrestne mere je odvisna od številnih razmer v gospodarstvu, ki vplivajo na spremembe ponudbe in / ali povpraševanja po posojilnem kapitalu. Če obstaja večje tveganje, da posojilojemalec ne bo mogel vrniti posojila, bo ponudba manjša, zato se bo obrestna mera povišala. Ena od oblik varčevanja je tudi investicija v državne obveznice. Običajno so obrestne mere za državne obveznice relativno nizke, saj gre po navadi za eno najbolj varnih investicij (država praviloma naj ne bi bankrotirala). Varne investicije bodo povečale varčevanje v obveznicah, zato se bo krivulja ponudbe premaknila v desno iz S v S1 (Slika 2.11a) in obrestna mera se bo znižala (i0 na i1). Višina obrestne mere je odvisna tudi od gospodarskega cikla. Ko je gospodarska rast visoka, se gospodarska aktivnost širi. Pravimo, da je gospodarstvo v konjunkturi. V takšnih razmerah veliko podjetij želi investirati, poveča se povpraševanje po posojilnem kapitalu (premik D desno v D1), zato se obrestna mera zviša in novo ravnovesje je v točki E1 (Slika 2.11b). Spremembe ravnovesja na trgu posojilnega kapitala Slika 2.11a: Večja ponudba Slika 2.11b: Večje povpraševanje 35 PONOVIMO Na trgu posojilnega kapitala narišite naslednje spremembe: a) Zaradi gospodarske krize se je zmanjšalo varčevanje gospodinjstev. b) Podjetja so povečala investicije. c) Prihranki podjetij na bankah so se zmanjšali. d) Zaradi pričakovanj o gospodarski recesiji se je zmanjšalo povpraševanje po nepremičninah. Obstajata nominalna in realna obrestna mera. Nominalna obrestna mera je v odstotkih zapisna obrestna mera v posojilni ali varčevalni pogodbi. Ko razmišljajmo, koliko donosa bomo resnično ustvarili z obrestno mero pri posojilu denarja, pa ne smemo zanemariti vpliva inflacije in dejstva, da denar z inflacijo izgublja vrednost. Če na primer posodimo 100,00 EUR za eno leto po 4 % obrestni meri, dobimo vrnjenih 104,00 EUR. Ali si lahko za ta denar kupimo enako kot pred letom dni? To je odvisno od stopnje inflacije. Če je bila inflacija višja od 4 % je naša kupna moč, nominalno sicer višjega zneska, manjša. V takem primeru je obrestna mera realno negativna, saj se je kupna moč zmanjšala. Realna obrestna mera je razlika med nominalno obrestno mero in stopnjo inflacije ter predstavlja dejansko kupno moč donosa posojilnega kapitala. V normalnih gospodarskih razmerah je praviloma realna obrestna mera pozitivna in nižja od nominalne, kar pomeni, da je nominalna obrestna mera višja od inflacije. V takih razmerah posojilodajalec realno vrne več denarja, kot si ga je izposodil, kar pomeni, da ima varčevalec motiv hraniti denar, saj mu varčevanje zagotavlja dodaten donos in poveča kupno moč denarja. Če povežemo spodbudo za varčevanje in spodbudo za racionalno uporabo posojilnega kapitala, lahko zapišemo ustrezno razmerje med obrestno mero, inflacijo in rentabilnostjo investicij: inflacija \< obrestna mera \< rentabilnost investicij V razmerah visoke inflacije, ko je nominalna obrestna mera nižja od stopnje inflacije, pa je realna obrestna mera negativna. Inflacija je dvig splošne ravni cen v gospodarstvu, kar pomeni, da denar s časom izgublja na vrednosti in da se kupna moč denarja manjša. To ima pozitivne učinke na dolžnike, saj realno vrnejo manj denarja, kot so si ga izposodili. Vendar pa to hkrati pomeni, da se ne splača varčevati in posojati prihrankov, saj so Nominalna obrestna mera Realno pozitivna obrestna mera inflacija \< obrestna mera Realno negativna obrestna mera inflacija \> obrestna mera 36 prihranki po enem letu vredni manj, kot če bi jih takoj potrošili. Če jih posodimo, pa zanje realno skupaj z obrestmi dobimo manj, kot je bila vredna glavnica na začetku posojila. Visoka inflacija izkrivlja razmerja na trgu posojilnega kapitala, saj neupravičeno prerazdeli sredstva od varčevalcev k dolžnikom. Centralna banka zato želi z denarno politiko doseči stabilne cene, kar se bomo učili pri ekonomski politiki. PRIMER: Izračun realne obrestne mere Enostavno lahko ugotovimo ali je nominalna obrestna mera dovolj visoka. Na Statističnem uradu preverimo letno stopnjo inflacije in jo primerjamo z nominalno obrestno mero. Ena izmed bank v Sloveniji je v letu 2023 ponujala gotovinski kredit v višini 15.000,00 EUR za obdobje enega leta po 6,7 % obrestni meri. Trenutna napoved o višini inflacije v letu 2023 je 6,4 %. Ker je razlika med nominalno obrestno mero in inflacijo pozitivna, je realna obrestna mera pozitivna. Kolikšen pa bo realni donos obrestne mere, pa izračunamo po že znani formuli: 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑒𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑟𝑒𝑠𝑡𝑛𝑒 𝑚𝑒𝑟𝑒 = 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑛𝑜𝑚𝑖𝑛𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑟𝑒𝑠𝑡𝑛𝑒 𝑚𝑒𝑟𝑒 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑎𝑠𝑡𝑖 𝑐𝑒𝑛 𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑟𝑒𝑎𝑙𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑟𝑒𝑠𝑡𝑛𝑒 𝑚𝑒𝑟𝑒 = 1,067 1,064 = 1,00282 Izračunan koeficient realne obrestne mere pokaže, da bo, ob uresničeni napovedani inflaciji, realni donos na posojilo v enem letu le 0,28 %, banka kot posojilodajalec bo na vsakih 100,00 EUR posojenega kapitala imela donos 28 centov. Obrestna mera je donos na sredstva, ki jih posojilodajalec zaračuna posojilojemalcu za uporabo kapitala ali denarja za določeno časovno obdobje. Višje kot je tveganje, da glavnica in obresti na izposojena sredstva ne bodo poplačana ali bodo poplačana z zamudo, višjo obrestno mero bo posojilodajalec zahteval za uporabo kapitala ali denarja. Tveganje je na primer višje, če je posojilojemalec manj zanesljiv (ima slabšo kreditno zgodovino), vlaga izposojena sredstva v bolj tvegane projekte ali pa so razmere na trgu zelo negotove. Investicije z manjšim tveganjem, zagotavljajo praviloma manjše donose, zato so obrestne mere nižje. Uspešna podjetja, ki si želijo izposoditi denar na banki za manj tvegane investicije z nižjim donosom, bodo pridobila dodatna sredstva po nižji obrestni meri. Nasprotno pa imajo investicije z visoko stopnjo tveganja večjo verjetnost, da bodo ustvarile večji dobiček ali v neugodnih razmerah, večjo izgubo. Izposoja denarja bo zato dražja, ker bo obrestna mera, zaradi tveganja, višja. Tveganje in obrestne mere  tveganje ⇒  obrestna mera za: - manj zanesljive kreditojemalce - bolj tvegane investicije - negotove razmere na trgu  tveganje ⇒  donosi/ izguba ⇒  obrestna mera 37 2.3 DOBIČEK Ob koncu tega poglavja boste znali: opredeliti dobiček in pojasniti njegovo vlogo za podjetnika; izračunati dobiček; opredeliti dividendo. Dobiček je dohodek, ki ga prejme podjetnik kot nagrado za inovativnost in podjetništvo ter nagrado za tveganje. Dobiček izračunamo kot razliko med celotnimi prihodki, ki jih podjetje pridobi na trgu s prodajo proizvodov in storitev, in celotnimi stroški, ki jih ima podjetje pri proizvodnji teh prodanih dobrin. Kadar je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi stroški pozitivna, podjetje posluje uspešno, z dobičkom. V primeru negativne razlike, ko celotni stroški presegajo celotne prihodke, podjetje posluje z izgubo. Osnovno vodilo podjetnikovega obnašanja je težnja po maksimiranju dobička in hkrati strah pred izgubo. Dobiček je sestavljen dohodek. Predstavlja nagrado za podjetniško aktivnost in tveganje, obenem pa del dobička predstavlja implicitni donos in monopolni donos. Poslovne odločitve se nanašajo na prihodnost, ta pa je zaradi številnih dejavnikov negotova. Podjetnik se sooča s finančnim tveganjem, kadar ima težave s plačili obveznosti, kar je običajno povezano s tržnim tveganjem. Padec povpraševanja, povečanje konkurence, višje cene energentov in surovin, spremembe potrošnikovih navad vplivajo na prodajo in dobiček. Podjetnik se pogosto sooča tudi s kadrovskim tveganjem, saj je pridobivanje in ohranjanje kvalificiranih delavcev izziv, prav tako lahko negativno na produktivnost in učinkovitost podjetja vplivajo konflikti med zaposlenimi ali sindikalne aktivnosti. Različnih tveganj je še več in vsa lahko povzročijo manjši poslovni uspeh, kar predstavlja potencialno škodo za lastnika podjetja. Zato lahko del dobička razumemo kot nagrado za tveganje. Podjetnik mora organizirati proizvodnjo, najeti proizvodne dejavnike, jim omogočiti primerno delovno okolje, sprejemati mora poslovne odločitve, uvajati izboljšave v organizaciji in tehnološki izvedbi proizvodnje. Iskanje novih možnosti in njihovo uvajanje v poslovanje omogoča ohranjanje konkurenčnih prednosti na trgu. Če podjetnik z inovacijami znižuje svoje stroške poslovanja, lahko v primerjavi s konkurenti zasluži večji Prihodki \> Stroški Nagrada za tveganje Nagrada za podjetnost in inovativnost 38 dobiček. A ta prednost ni stalna, kajti konkurenti sledijo tehnološkim izboljšavam. Ker pa je uspešna inovacija nagrajena z večjim dobičkom, se iskanje novosti ne neha. Dobiček je zato tudi plačilo za podjetnost in inovativnost. Določeni del proizvodnih dejavnikov, ki jih podjetnik uporablja so njegova last, na primer lastni kapital, delo, zemljišče, nepremičnine. Uporaba teh proizvodnih dejavnikov se ne evidentira kot dejanski strošek, vendar dobiček podjetja vsebuje implicitni donos teh dejavnikov. Spomnimo se snovi lanskega leta, ko smo izračun dobička prikazali računovodsko in ekonomsko. V ekonomskem izračunu dobička se upoštevajo tako eksplicitni (dejanski) kot implicitni stroški. Implicitni stroški so oportunitetni stroški, ker se podjetnik z uporabo svojih virov vedno odreče možnosti, da bi te vire uporabil drugje in z njimi zaslužil. Podjetnik se na primer z ustanovitvijo svojega podjetja odreče možnosti zaslužka plače v drugem podjetju, v katerem bi se zaposlil. Njegov ekonomski dobiček bi moral biti večji od potencialne plače v drugem podjetju. Ekonomski dobiček zato vsebuje tudi implicitni donos lastnih proizvodnih dejavnikov. Ekonomski dobiček dobimo, če od računovodskega dobička (celotni prihodki -- celotni (eksplicitni) stroški) odštejemo še implicitne stroške lastnih proizvodnih dejavnikov. Dejanska tržna situacija se zelo razlikuje od popolne konkurence. Podjetje, ki ima dovolj veliko tržno moč, lahko aktivno vpliva na oblikovanje cene. Z omejevanjem ponudbe skuša na trgu doseči višjo ceno, ki mu bo prinesla želeni, višji dobiček. V tem primeru del dobička predstavlja tudi monopolni donos. Tako plača kot dobiček sta dohodka, ki sta nagrada za sodelovanje v proizvodnem procesu. A med njima obstajajo pomembne razlike. Plača delavca je dogovorjen in v naprej znan znesek denarja s pogodbo o delu ali zaposlitvi. Za podjetje predstavlja strošek, ki ga mora poravnati vsak mesec. Plača delavca stimulira k nadaljnjemu opravljanju dela. Dobiček ni znan v naprej, saj je odvisen od uspešnosti na trgu in proizvodnih stroškov. Gre za ostanek (rezidual) celotnih prihodkov, potem ko je podjetje poplačalo ostale proizvodne dejavnike. V podjetju dobiček običajno obračunajo konec poslovnega leta. Dobiček podjetnika stimulira k prevzemanju tveganj, učinkovitemu organiziranju preostalih proizvodnih dejavnikov in inovativnosti. Implicitni donos ekonomski dobiček = računovodski dobiček -- implicitni stroški Monopolni donos Dobiček ≠ Plača 39 Dobiček ima več pomembnih ekonomskih funkcij, ki prispevajo k delovanju podjetja in gospodarstva. S tem ko si podjetje prizadeva maksimirati dobiček, pričakuje, da mu bo pričakovani dobiček omogočil obstoj in razvoj podjetja tudi v prihodnosti, saj bodo lahko dobiček prihranili za vlaganje v investicije (samofinanciranje, akumulacija kapitala). Dobiček podjetjem omogoča, da pridobijo finančna sredstva za investicije v širitev, modernizacijo in nadgradnjo poslovanja. Ko se podjetja odločajo o vlaganju v različne investicijske projekte, je pričakovana rentabilnost ali donosnost pogosto glavni dejavnik odločitve. Zato dobiček obravnavamo kot merilo investiranja. Pričakovani dobiček je tudi merilo uspešnosti poslovanja. Šele izračun dobička na vložen kapital (rentabilnosti) pokaže donos podjetniške dejavnosti, ki ga lahko primerjamo z drugimi donosi, na primer obrestno mero za varčevan denar. Ekonomske funkcije dobička: Samofinanciranje Merilo investiranja Merilo uspeha NALOGA Poslovni primer Krke (Krka d.d., 2023) Povzeto po Poslovnem poročilu Krke za leto 2022: »V letu 2022 smo se podjetja soočala s številnimi izzivi na prodajnih in nabavnih trgih. Prav tako zahtevne so bile razmere na trgu dela. Z dobrim poslovnim modelom in nenehnim prilagajanjem na različnih področjih poslovanja smo bili kos tudi tem izzivom. Ustvarili smo največji čisti dobiček do zdaj, 363,7 milijona EUR, kar je 18 % več kot v letu 2021. Donosnost kapitala je znašala 17,9 %. Delničarjem smo lani izplačali dividende v višini 5,63 EUR bruto na delnico. Za dividende vsako leto namenimo vsaj 50 % čistega dobička večinskih lastnikov kapitala iz preteklega leta, upoštevamo pa tudi finančne potrebe skupine Krka za investicije in morebitne prevzeme.« V razredu razpravljajte: kako so v Krki izračunali dobiček; na spletu poiščite kaj pomeni čisti dobiček; iz podatkov izračunajte kapital podjetja; kaj bi naredili na mestu direktorja Krke z doseženim dobičkom; ali bi kot delničar Krke prejeli 5,63 dividende za vsako delnico (pazi, gre za bruto znesek); Z vidika gospodarstva dobiček omogoča razdelitev dohodka med lastnike podjetij, vključno s delničarji, podjetniki in investitorji. Ta razdelitev dohodka spodbuja varčevanje, vlaganje in ustvarjanje premoženja v gospodarstvu. Delničarji so družbeniki v delniški družbi, ki jim glede na vplačan delež kapitala (delnice), pripadajo določene pravice, tudi pravica do dela dobička, ki se imenuje dividenda. Dobiček je potemtakem lahko tudi dohodek, ki ga prinaša zgolj vložen kapital v podjetje, brez Dividenda 40 kombinacije podjetništva. Možnost vlaganja kapitala v delniške družbe je zelo zanimiva za vlagatelje, saj zmanjšuje dejavnik tveganja. Vlagatelj lahko svoj kapital razprši med več delniških družb in s tem zmanjša tveganje izgube, zlasti če kapital razprši med različne dejavnosti in različno uveljavljena podjetja na trgu. Nakup delnic podjetja Apple je npr. verjetno manj tvegana investicija, kot vlaganje kapitala v lastno ali tuje novo nastalo podjetje. Dobiček podjetij predstavlja tudi pomemben vir davčnih prihodkov za vlade. Davek na dobiček omogoča financiranje javnih dobrin, javnih služb ter podpira delovanje države. Sposobnost podjetij, da ustvarjajo dobiček, ustvarja delovna mesta, spodbuja gospodarsko rast in omogoča večjo družbeno blaginjo. Pomembno pa je opozoriti, da je družbeno želeno, da podjetniki pri doseganju dobička delujejo družbeno odgovorno, upoštevajo trajnostni razvoj in etičnost poslovanja. Davek na dobiček ZANIMIVO Forbes, ameriška poslovna revija, ki objavlja članke o financah, investicijah, industriji, pa tudi znanosti, je objavila članek Donosnost in trajnost, zakaj lahko in morata iti z roko v roki, avtorja Turlettija, direktorja RIO marketinškega inštituta, ki usposablja, certificira in uvaja sisteme, ki merijo ekonomsko donosnost investicij v vseh vrstah podjetij. Njegova raziskava o trajnostnih praksah v ZDA je pokazala, da ima več kot 95 % vprašanih (od 581 intervjujev) v svojih podjetjih vzpostavljen trajnostni projekt (Turletti, 2022). Uspešnost takih projektov merijo na različne načine, upoštevajoč tudi stroške uvedbe trajnostnih strategij. Podjetja pa še ne merijo učinek trajnostnega ravnanja na njihove prihodke, zaradi česar je nemogoče ugotoviti dejansko donosnost investicije. Kako torej lahko menedžerji in lastniki povežejo dobičkonosnost s trajnostjo? Avtor predlaga, da mora biti trajnostni model upravljanja razumljen kot konkurenčna prednost, kar bo tedaj, ko bodo v podjetjih razmišljali, da ima vsako njihovo dejanje družbeni ali okoljski učinek oziroma s svojim delovanjem povzroča eksternalije. Prav tako moramo tudi potrošniki sprejeti dejstvo, da je skrb za okolje nujna sestavina poslovanja podjetja in da je pomembno, katere izdelke kupimo oziroma od katerih proizvajalcev kupujemo izdelke. Ko bomo potrošniki kupovali izdelke, ki s certifikati dokazujejo trajnostno naravnanost, potem bo trajnostni način delovanja postal konkurenčna prednost za podjetja. Prihodek od prodaje bo zaradi večje družbene odgovornosti podjetij večji in posledično bo večji tudi dobiček podjetij. 41 2.4 RENTA Ob koncu IZBIRNEGA poglavja boste znali: opredeliti rento; pojasniti ekonomski pomen rente; pojasniti in narisati trg zemljišč in spremembe na njem; pojasniti vpliv države na kmetijstvo. Tudi narava kot proizvodni dejavnik zagotavlja lastniku dohodek, rento. Renta je dohodek lastnikov naravno omejenih proizvodnih dejavnikov, ki jih ni mogoče dodatno proizvesti. Podjetja, ki omejene proizvodne dejavnike potrebujejo v proizvodnem procesu, so na primer rodovitna zemljišča pripravljena zakupiti in zato zanje plačati rento (zakupnino). Rento običajno obravnavamo kot ceno za uporabo zemljišča, katere ponudba je zaradi naravne omejenosti fiksna ali popolnoma neelastična. Rento zagotavlja uporaba kmetijskega zemljišča (zemljiška renta), pa tudi drugih naravnih virov (rudniška, mestna, turistična renta) ali karkoli drugega, kar ni mogoče dodatno proizvesti. Renta (zakupnina) Zemljiška renta ZANIMIVO V ekonomskem pomenu je renta lahko tudi cena izrednega človekovega talenta (sposobnosti, ki je prirojena redkim in ki si je ni mogoče pridobiti z delom ali običajnim izobraževanjem). Spomnimo se vrhunskih športnikov, košarko trenira in igra ogromno fantov in deklet, a le eden je Luka Dončić, katerega najem ekipo Dallas Mavericks dnevno stane 166.072,16 EUR4 , znesek, ki ga v Sloveniji delavec s povprečno plačo (1.400 EUR neto v letu 2023) zasluži v približno desetih letih. Obravnavali bomo zemljiško rento in ker govorimo o ceni uporabe je smiselno ločiti med rento in najemnino. Renta je cena za uporabo naravno omejenega vira, medtem ko je najemnina cena uporabe dejavnika, ki ga je mogoče dodatno proizvesti. Za uporabo stanovanja se zato zaračuna najemnina. Število stanovanj je možno povečati, zato je ponudba teh nepremičnin elastična. Pri zemlji in drugih naravno omejenih virih je drugače, ponudba je neelastična, toga in je ni mogoče povečati. Da ustrezno ločimo rento in najemnino, pravimo da podjetnik zemljo zakupi, poslovne prostore pa najame. Zakup ali najem Renta kot 4 Povzeto po viru mojaplaca.si 42 Renta je dohodek od lastnine, ki pripada lastniku zemljišča brez poslovnega tveganja ali uporabe organizacijskih sposobnosti, kar je značilno za dobiček ali obresti. Dovolj je le, da lastnik dovoli uporabo zemlje in si z ustrezno pogodbo zagotovi dohodek. Postavlja se vprašanje ali rento prejme tudi lastnik rodovitne zemlje, ki jo sam obdeluje. Seveda, zanj je renta implicitni strošek, ki se upošteva v končni ceni izdelka, ki je zaradi uporabe naravno omejenega proizvodnega dejavnika višja. Renta ima pomembno ekonomsko vlogo. Dejstvo, da je za uporabo omejenega dejavnika potrebno plačati rento, pomeni, da ga lahko uporablja le tisti, ki ga lahko najbolj produktivno izrabi. Renta za proizvajalca predstavlja strošek, zato zagotavlja racionalno rabo omejenih proizvodnih dejavnikov. Tam, kjer so zemljišča zelo redka, visoka renta omogoča, da se intenzivno obdelujejo, saj imajo proizvajalci spodbudo, da s takšnim omejenim proizvodnim dejavnikom proizvedejo čim več. Torej so bolj produktivni in omogočajo večje zadovoljevanje potreb, kar je tudi bistvo gospodarjenja. Renta preprečuje, da bi omejeni viri ostali neizrabljeni. Za lastnika naravno omejenega proizvodnega dejavnika je renta spodbuda, da ponudi dejavnik v uporabo proizvajalcem, saj si s tem zagotovi dohodek brez tveganja ali podjetniške aktivnosti. - strošek - implicitni donos Ekonomski pomen rent Spodbuda za - racionalno uporabo - dajanje zemlje v uporabo Renta je dohodek lastnika brez dela ali tveganja 2.4.1 Trg zemljišč Višina rente se določa na trgu, kjer se srečata toga ponudba omejenega proizvodnega dejavnika (npr. rodovitnega zemljišča) in povpraševanje po njem (slika 2.12). Na osi x je označena količina zemljišč, na osi y renta, kot cena za uporabo zemljišča. Popolnoma neelastično ali togo ponudbo zemljišč prikazuje navpična krivulja ponudbe, saj je količina zemljišč, ki je na voljo za uporabo, določena (omejena) in je kratkoročno ne moremo povečati. V daljšem časovnem obdobju lahko pridobimo dodatno zemljo z izsuševanjem, sečnjo gozdov, namakanjem, vendar tudi izgubljamo rodovitna zemljišča z urbanizacijo, gradnjo cest ali železnic. Povpraševanje po uporabi zemlje pada z višanjem rente, ceteris paribus, ker se možnost produktivne uporabe, ki bi pokrila strošek rente, manjša. Ponudba zemljišč je toga, zato tudi višja renta ne more spodbuditi večje ponudbe zemljišč, ker jih enostavno ni na razpolago. Višina rente je zato odvisna od povpraševanja po zemljiščih, le-to pa od potreb po hrani na trgu, tehničnega napredka, razvoja prometnih zvez in politike države. Renta -- oznaka R (ang. rent) Toga ponudba -- vertikalna krivulja Padajoča krivulja povpraševanja 43 Slika 2.12: Trg zemljišč Povpraševanje po zemljiščih je izvedeno povpraševanje, saj je odvisno od potreb po hrani in drugih kmetijskih pridelkih na trgu. Več kmetijskih pridelkov želimo pridelati, več zemljišč potrebujemo in krivulja povpraševanja se premakne v desno iz D v D1 (slika 2.13), zaradi česar se renta poviša (iz R0 v R1), količina zemljišč pa ostane nespremenjena (Q0). Slika 2.13: Večje povpraševanje po zemljiščih Povpraševanje po zemljiščih se lahko tudi zniža. Tehnični napredek lahko vpliva na manjšo uporabo zemljišč, če se na enaki količini zemlje pridela več pridelkov ali pa se pojavijo nadomestni viri, kot je pridelava vrtnin brez zemlje (hidroponika) ali celo pridelava vrtnin v vesolju, kar Kitajci preizkušajo že več desetletij. Manjši interes za uporabo zemlje lahko povzročijo tudi nižje cene kmetijskih pridelkov, saj prihodki ne omogočajo pokritja stroškov rente. V tem primeru bi se povpraševanje premaknilo v levo in renta bi se znižala. Tudi prometne povezave so pomembne za trg zemljišč. Izgradnja prometnih povezav lahko po eni strani zmanjša količino obdelovalne zemlje, po drugi strani pa lahko poveča interes za uporabo zemljišč, ker se z dobrimi prometnimi povezavami doseže širši trg uporabnikov pridelkov. Dejavniki povpraševanja po zemljiščih - povpraševanje po hrani - cene pridelkov - tehnološki napredek - prometne povezave - državni ukrepi 44 S sliko 2.14 bomo prikazali problem vse večje zazidave rodovitnih površin, naraščanja števila prebivalstva, pretirane izrabe zemlje, neustreznih kmetijskih postopkov, erozije in drugih, ki dolgoročno zmanjšujejo ponudbo obdelovalne zemlje. Toga ponudba se zato premakne v levo (iz S v S1), ker se zmanjša količina razpoložljivih zemljišč (iz Q0 v Q1), kar poviša zemljiško rento (iz R0 v R1). Slika 2.14: Manjša ponudba kmetijskih zemljišč Kmetijstvo je strateškega pomena za preživetje posameznikov znotraj nekega gospodarstva, zato kmetovalcem pogosto pomaga tudi država, zlasti kadar so svetovne cene kmetijskih pridelkov nižje, kot jih lahko zagotavljajo domači proizvajalci, glede na njihove stroške pridelave. Da bi v gospodarstvu ohranili v ustreznem deležu samooskrbo, se na trg vključi država, ki skuša zaščititi domače kmetovalce. Takšna zaščitna kmetijska politika omogoča subvencije proizvajalcem kmetijskih pridelkov ali na trgu določa višje cene kmetijskih pridelkov (minimalne cene), da bi domači kmetovalci na trgu preživeli, kljub relativno visokim stroškom, s katerimi proizvajajo. V obeh primerih aktivnost države vpliva na večje povpraševanje po zemljiščih (slika 2.13). Dejavniki ponudbe zemljišč Kmetijska politika države PONOVIMO Na trgu zemljišč narišite naslednje spremembe: a) V okolici Ljubljane so izsušili velik del močvirja in območje spremenili v polja. b) Avtocesta po dravski dolini in v Pomurju prečka obdelovalne površine. c) EU je povečala subvencije za kmete. d) Povečalo se je povpraševanje po domači hrani zaradi vojne v Ukrajini. Obdelovalna zemljišča se razlikujejo po rodovitnosti in oddaljenosti od trga. Bolj rodovitno zemljišče omogoča večji pridelek z nižjimi stroški v primerjavi z manj rodovitnim. Oddaljenost od trga pa vpliva na stroške prevoza pridelka do Različna kakovost zemljišč 45 potrošnika. Bližje kot je zemljišče trgu, manjši so prevozni stroški in obratno, bolj kot je zemljišče oddaljeno od trga večji so prevozni stroški in stroški. Ne glede na večje ali manjše stroške pridelave, pa imajo končni kmetijski pridelki na trgu enako ceno (kilogram zelja stane povsod približno enako). Predvidevali bi lahko, da podjetniki, ki zakupijo bolj rodovitno zemljo in poslujejo z nižjimi stroški, dosegajo na trgu s prodajo pridelkov višji dobiček. Vendar ni tako. Za bolj rodovitno zemljo ali prometno bolj ugodna zemljišča zaračunavajo lastniki višjo rento. Z vidika zakupnika zemlje je tako rekoč vseeno kakšno zemljo obdeluje, saj na vsakem zemljišču, ki se ga splača obdelovati, ustvari potencialno enak dobiček. Potencialno zato, ker je pridelek zelo odvisen tudi od vremenskih razmer (suša, pozeba, toča). Bolj kakovostno zemljišče si torej z zaračunavanjem višje rente, prilašča lastnik tega nedelovnega dohodka. ZANIMIVO Z državnimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki vsako leto sprejme cenik zakupnin (rent) za kmetijska zemljišča. S preglednico bomo prikazali cenik zakupnin za kmetijsko rabo zemljišča za leto 2022. Preglednica 2.4: Cenik zakupnin za kmetijsko rabo nekaterih zemljišč za leto 2022. namen uporabe razred let