Test Materialov in tehnologije - Vaje VS 2011 PDF

Materiali in tehnologije Domače naloge iz prvega sklopa laboratorijskih vaj. I. VAJA II. VAJA Merjenje napetosti, toka in ohmske upornosti A. Meritev notranje in površinske upornosti trdnega izolacijskega...

Materiali in tehnologije Domače naloge iz prvega sklopa laboratorijskih vaj. I. VAJA II. VAJA Merjenje napetosti, toka in ohmske upornosti A. Meritev notranje in površinske upornosti trdnega izolacijskega materiala 1. Katero veličino merimo z ampermetrom? B. Določitev specifične notranje in specifične površinske upornosti a) Napetost. trdnega izolacijskega materiala b) Tok. c) Upornost. 1. Kakšna lastnost je notranja in površinska upornost izolacijskega materiala vzorca? 2. Katero veličino merimo z voltmetrom? a) Snovna lastnost vzorca. a) Tok. b) Snovno-geometrijska lastnost vzorca. b) Napetost. c) Geometrijska lastnost vzorca. c) Upornost. 2. Kakšna lastnost je specifična notranja in specifična površinska 3. Kakšna je enota za upornost? upornost izolacijskega materiala vzorca? a) Volt. a) Snovna lastnost vzorca. b) Amper. b) Snovno-geometrijska lastnost vzorca. c) Ohm. c) Geometrijska lastnost vzorca. 4. Kako vežemo ampermeter pri meritvi toka skozi breme? 3. V katerem velikostnem območju so notranje in površinske a) Zaporedno z bremenom. upornosti izolacijskih materialov? b) Vzporedno z bremenom. a) V območju TΩ. c) Vzporedno z napajalnim virom. b) V območju Ω. 5. Kako vežemo voltmeter pri meritvi napetosti na bremenu? c) V območju pΩ. a) Zaporedno z bremenom. 4. Kakšna je enota za specifično notranjo upornost izolacijskega b) Vzporedno z bremenom. materiala? c) Vzporedno z napajalnim virom. a) (). 6. Kakšno notranjo upornost RA si želimo pri ampermetru? b) (/m). a) Veliko. c) (m). b) Ni pomembno. c) Majhno. 5. Kakšna je enota za specifično površinsko upornost izolacijskega materiala? 7. Kakšno notranjo upornost RV si želimo pri voltmetru? a) (). a) Veliko. b) (m). b) Ni pomembno. c) (/m). c) Majhno. 6. Kako določamo specifično površinsko upornost izolacijskega 8. Kaj se zgodi če ampermeter vežemo kot voltmeter? materiala? a) Naredimo kratek stik, uničimo ampermeter. a) Z meritvijo napetosti in toka. b) Prekinemo tokokrog. b) Z meritvijo napetosti in toka ter geometrijskih dimenzij vzorca. c) Ampermeter meri napetost. c) Z meritvijo upornosti. 9. Kakšna merilna območja instrumenta nastavimo ob pričetku 7. Kaj je značilno za kalibrirani napetostni vir? meritve? a) Da ga je potrebno pred uporabo kalibrirati. a) Ni pomembno. b) Da je tok natančno definiran. b) Najmanjša možna. c) Da je napetost izhoda natančno definirana. c) Največja možna. 8. Zakaj pri meritvi ni priporočljivo medsebojno dotikanje veznih 10. V katerem delu merilne skale mora biti merjena vrednost, da bo žic? pogrešek merilnega instrumenta najmanjši? a) Ker lahko pride do kratkega stika. a) V prvi tretjini merilne skale. b) Ker je upornost izolacije žic v enakem velikostnem območju kot b) Na sredini merilne skale. je upornost merjenega vzorca in se tok sklepa tudi preko izolacije žic. c) V zadnji tretjini merilne skale. c) Ker lahko uničimo vzorec. 11. Katera izmed naštetih veličin je najbolj nevarna za človeka? 9. Zakaj je potrebno pri priključitvi piko-ampermetra paziti na a) Električna napetost. polariteto? b) Ohmska upornost. a) Ker ga lahko ob napačni priključitvi uničimo. c) Električni tok. b) Ker ob napačni priključitvi izmerimo prevelike vrednosti. 12. Ali vpliva velikost napetosti na upornost? c) Ker ob napačni priključitvi izmerimo premajhne vrednosti. a) Da, upornost je odvisna od napetosti. 10. Ali vrednost zaščitnega upora (1 M) vpliva na natančnost b) Ne, upornosti ni odvisna od napetosti. meritve površinske in notranje upornosti? c) Ne, upornost je odvisna od velikosti toka. a) Da, ker je to velika upornost. 13. Katero merilno območje instrumenta izberemo, če merimo b) Ne ker je upornost zaščitnega upora mnogo manjša od upornosti pričakovano napetost 160V, da bo pogrešek najmanjši? merjenca. a) Izberem merilno območje instrumenta 100 V. c) Vpliva le pri meritvi površinske upornosti. b) Izberem merilno območje instrumenta 200 V. 11. Kakšen je velikostni razred tokov, ki tečejo po izolacijskem c) Izberem merilno območje instrumenta 500 V. materialu? a) Razred je (GA). b) Razred je (A). c) Razred je (pA). 13. Na katero vrsto upornosti imata prah in vlaga večji vpliv? 3. Kako določamo relativno dielektričnost? a) Na notranjo upornost. a) Iz dimenzij vzorca dielektrika. b) Na površinsko upornost. b) Posredno preko meritve kapacitivnosti in dimenzij. c) Enako na površinsko in notranjo upornost. c) Iz dimenzij zračnega kondenzatorja. 14. Kaj najbolj vpliva na notranjo upornost izolacijskega materiala? 4. Koliko znaša relativna dielektričnost zraka? a) Vlaga v prostoru. a) Natanko 1. b) Temperatura in površinska obdelava materiala. b) 8,854·10-12 As/Vm. c) Struktura material. c) Blizu 1. 5. Kako velika naj bo relativna dielektričnost materialov, ki jih uporabljamo kot dielektrike pri kondenzatorjih? a) Čim manjša. III. VAJA b) Relativna dielektričnost ni pomembna pri kondenzatorjih. Določitev specifičnih električnih upornosti kovinskih materialov in c) Čim večja. določitev vrste materialov vzorcev 1. Kakšna naj bo specifična električna upornost materialov, ki se 6. Kako velika naj bo relativna dielektričnost pri materialih, ki jih uporabljajo kot prevodniki? uporabljamo za električne izolatorje? a) Velika. a) Čim manjša. b) Vrednost specifične upornosti ni pomembna. b) Relativna dielektričnost ni pomembna pri izolatorjih. c) Majhna. c) Čim večja. 2. Kakšna naj bo specifična električna prevodnost materialov, ki se 7. Od česa je odvisen pojav robnega efekta pri kondenzatorjih? a) Od vstavljenega dielektrika. uporabljajo kot prevodniki? a) Velika. b) Od geometrije kondenzatorja, velikosti plošč ter bližine. b) Vrednost specifične prevodnosti ni pomembna. c) Od velikosti priključene napetosti. c) Majhna. 8. V katerih enotah merimo kapacitivnosti kondenzatorjev? a) V faradih. 3. Kakšna lastnost je specifična električna upornost? a) Snovna lastnost. b) V henrijih. b) Snovno-geometrijska lastnost. c) V coulombih. c) Geometrijska lastnost. 9. Kateri izmed naštetih materialov bi bil najprimernejši za 4. Kako določamo električno upornost? dielektrik pri kondenzatorju? a) Določimo jo iz priročnika za čiste kovine. a) Ferit. b) Z meritvijo geometrije vzorca. b) Vitroplast. c) Z meritvijo toka in napetosti. c) Aluminij. 5. Kaj se dogaja z električno upornostjo kovin, če se jim viša temperature? a) Pada. V. VAJA b) Ostaja enaka. Določitev začetne relativne permeabilnosti magnetnega materiala c) Narašča. 1. Kakšna je enota za magnetno poljsko jakost H? 6. Kolikšno je razmerje specifičnih upornosti dveh vodnikov enake a) Enota je (T). dolžine in upornosti, če je premer prvega vodnika dvakrat b) Enota je (A/m). manjši od drugega? c) Enota je (Vs/Am). a) 1/2= 4. 2. Kakšna je enota za gostoto magnetnega pretoka B? b) 1/2= ¼. a) Enota je (Vs/m2, T). c) 1/2= 2. b) Enota je (A/m). 7. Kako vplivajo nečistoče v materialu na električno prevodnost c) Enota je (Vs/Am). materiala? 3. Kateri materiali imajo veliko začetno permeabilnost? a) Nečistoče povečujejo prevodnost. a) Mehko magnetni materiali. b) Nečistoče ne vplivajo na prevodnost. b) Nemagnetni materiali. c) Nečistoče zmanjšujejo prevodnost. c) Trdo magnetni materiali. 8. Kako sta povezani specifična električna prevodnost in specifična 4. Kako določamo relativno začetno permeabilnost? električna upornost? a) Iz dimenzij vzorca. a) To sta enaki vrednosti. b) Iz števila ovoje tuljave in konstante proizvajalca vzorca. b) Med seboj nimata povezave. c) Posredno preko meritve induktivnosti tuljave. c) To sta recipročni vrednosti. 5. Koliko sme znašati magnetna poljska jakost pri določitvi začetne 9. Kako izmerimo specifično upornost kovinskih materialov? permeabilnosti? a) Z ohmmetrom in z meritvijo geometrije vzorca. a) H  1 A/m. b) S štirižično metodo merjenja upornosti in meritvijo geometrije. b) H > 1 A/m. c) Z ohmmetrom. c) H > 1 kA/m. 6. Kakšen vpliv ima jedro tuljave z visoko začetno permeabilnostjo na induktivnost tuljave? IV. VAJA a) Jedro zmanjša induktivnost tuljave Določitev relativne dielektričnosti izolacijskega materiala b) Jedro nima vpliva na induktivnost tuljave. c) Jedro poveča induktivnost tuljave. 1. Kakšen vpliv ima relativne dielektričnosti na kapacitivnost kondenzatorja? 7. S katerim instrumentom merimo induktivnost tuljave? a) Z večanjem relativne dielektričnosti se kapacitivnost zmanjšuje. a) Z merilnikom toka in napetosti. b) Z večanjem relativne dielektričnosti se kapacitivnost povečuje. b) Z merilnikom induktivnosti (LC metrom). c) Nima vpliva na kapacitivnost. c) Določimo jo iz geometrije. 2. V kakšnih enotah podajamo relativno dielektričnost? 8. Kakšna lastnost je induktivnost tuljave? a) V (As/Vm). a) Snovna lastnost. b) Je brez enote. b) Snovno-geometrijska lastnost. c) V (Vm/As). c) Geometrijska lastnost. 9. V kateri enoti merimo induktivnosti? a) V faradih. b) V henrijih. c) V coulombih. 10. Kateri material izmed naštetih ima največjo relativno permeabilnost. a) Ferit. b) Zrak. c) Vitroplast. 11. Kaj se zgodi z efektivno permeabilnostjo, če v magnetnem krogu povečamo zračno režo. a) Efektivna permeabilnost se poveča. b) Efektivna permeabilnost ostane enaka. c) Efektivna permeabilnost se zmanjša. VII. VAJA Določitev Curiejeve temperature magnetnega materiala 1. Kaj se zgodi pri Curiejevi temperaturi feromagnetika? a) Dobi feromagnetne lastnosti. b) Izgubi feromagnetne lastnosti in postane paramagnetik. c) Z njegovim magnetnimi lastnostmi se ne zgodi nič. 2. Ali je Curiejeva temperature enaka za vse trdo magnetne materiale? a) Da. b) Trdomagnetni materiali nimajo Curiejeve temperature. c) Ne. 3. Ali ima segrevanje feromagnetnih materialov preko Curiejeve temperature trajne posledice na magnetne lastnosti? a) Običajno nima trajnih posledic na magnetne lastnosti. b) Ima trajne posledice na magnetne lastnosti. c) S segrevanjem material trajno namagnetimo. 4. Zakaj izgine magnetna sila med feromagnetikom in trajnim magnetom, če feromagnetik segrejemo čez Curiejevo temperaturo? a) Ker feromagnetik izgubi feromagnetne lastnosti. b) Ker se feromagnetiku zmanjša magnetna energija. c) Ker se feromagnetik namagneti v nasprotno smer in se odbijata. 5. Kaj se zgodi, če trajni magnet segrejemo čez Curiejevo temperaturo? a) Se razmagneti in se po ohladitvi ponovno namagneti. b) Se trajno razmagneti. c) Ne zgodi se nič, saj je magnetizacija neodvisna od temperature. 6. Kaj je značilno za trdo magnetne materiale? a) Da je za namagnetenje potrebna majhna magnetna poljska jakost. b) Da so mehansko zelo trdi materiali. c) Da je za namagnetenje potrebna velika magnetna poljska jakost. 7. Kaj je značilno za mehko magnetne materiale? a) Da je za namagnetenje potrebna majhna magnetna poljska jakost. b) Da so mehansko zelo mehki materiali. c) Da je za namagnetenje potrebna velika magnetna poljska jakost. Rešitve: I: 1b), 2b), 3c), 4a), 5b), 6c), 7a), 8a), 9c), 10c), 11c),12b), 13b) II: 1b), 2a), 3a), 4c), 5a), 6b), 7c), 8b), 9a), 10b), 11c), 12b), 13c) III: 1c), 2a), 3a), 4c), 5c), 6b), 7c), 8c), 9b) IV: 1b), 2b), 3b), 4c), 5c), 6a), 7b), 8a), 9b) V: 1b), 2a), 3a), 4c), 5a), 6a), 7b), 8b), 9b), 10a), 11c) VII: 1b), 2c), 3a), 4a), 5b), 6c), 7a)