8,9. Nameščanje strojev z zadovoljivo lastno togostjo in strojev za preoblikovanje.docx

**NAMEŠČANJE STROJEV Z ZADOVOLJIVO LASTNO TOGOSTJO** ==================================================== Pri nameščanju obdelovalnega stroja so važne te tri stvari: - uravnavanje stroja - povečanje togosti stroja s pomočjo temelja, če je potrebno, in - aktivna in pasivna izolacija zaradi...

**NAMEŠČANJE STROJEV Z ZADOVOLJIVO LASTNO TOGOSTJO** ==================================================== Pri nameščanju obdelovalnega stroja so važne te tri stvari: - uravnavanje stroja - povečanje togosti stroja s pomočjo temelja, če je potrebno, in - aktivna in pasivna izolacija zaradi dinamičnih motenj. V prvo skupino spadajo manjši obdelovalni stroji (stružnice, frezalni in skobeljni stroji), ki imajo dovolj veliko lastno togost in ne potrebujejo dodatne opore temelja. Pri nameščanju teh strojev moramo lastne ali tuje dinamične motnje aktivno ali pasivno izolirati z elastičnimi postavitvenimi elementi, kar izvedemo z jeklenimi ali gumijastimi vzmetmi. Pri majhnih togih obdelovalnih strojih temelj ni vključen v krog statičnih obdelovalnih sil. Dejstvo, da je stroj sam po sebi dovolj tog, se kaže v tem, da je statična popustljivost neodvisna od načina nameščanja Pri mehki dušeni namestitvi strojev, ki so sami po sebidovolj togi, se izboljša dinamično obnašanje. Dokončno priporočilo o najugodnejšem načinu nameščanja (mehko ali togo) lahko izrečemo le v povezavi z lastnostjo obdelovalnega stroja. **NAMEŠČANJE STROJEV ZA PREOBLIKOVANJE** ======================================== V to skupino spadajo preoblikovalni stroji (kladiva, stiskalnice, škarje), ki jih je treba nameščati mnogo bolj skrbno glede aktivne izolacije. Z mehkim vzmetenjem, z nizko lastno frekvenco sistema stroj - temelj je treba ujeti energijo sunkov in na ta način zmanjšati sile, ki prehajajo na tla in okolico. Nameščanje teh strojev je razmeroma drago v primerjavi z njihovimi cenami. Energijo, ki jo odda stroj je treba čim bolj znižati Pri nameščanju strojev za preoblikovanje pa predvsem zmanjšanje obremenitve okolice zaradi sunkovitih obdelovalnih sil. Primer aktivno dušenega kovaškega kladiva: Vzbujanje sistema dobimo pri padcu ovna na nakovalo. Togost vzmetnih elementov določa tresenje zemljišča, dušilni elementi pa določajo čas prenehanja nihanja. Masa temeljnega bloka ima nalogo zmanjšati amplitudo in hitrost nihanja, je torej pomirjevalna masa. Najmanj energije prehaja v zemljišče pri nizki lastni frekvenci Čeprav stiskalnice povzročajo mnogo manjše sunke in udarce kot kladiva, jih prav tako preračunamo po istem načinu in jih običajno tudi aktivno izoliramo od okolice.