7P Moralni Razvoj PDF

30. 12. 2024 7P MORALNI RAZVOJ dr. Sanja Berčnik, doc. 1 Kohlbergova teorija moralnega razvoja MORALNI RAZVOJ  razvoj razumevanja družbenih norm, pravil, zakonov in temeljnih moralnih pojmov, kot so svobo...

30. 12. 2024 7P MORALNI RAZVOJ dr. Sanja Berčnik, doc. 1 Kohlbergova teorija moralnega razvoja MORALNI RAZVOJ  razvoj razumevanja družbenih norm, pravil, zakonov in temeljnih moralnih pojmov, kot so svoboda, enakost, pravičnost. Longitudinalne empirične raziskave. Deset hipotetičnih moralnih dilem. Prosti odgovori. Ne le vsebina odgovorov bolj način njihovega utemeljevanja, ki predstavlja kakovost moralne sodbe. Ugotovitve: Vrstni red pojavljanja je kulturno invarianten in univerzalen. https://www.youtube.com/watch?v=ALE5H9Byms0 Moralni razvoj poteka v šestih stopnjah. Pomanjkljivost: Samo fantje, zahodna kultura. 2 1  30. 12. 2024 Vsaka naslednja stopnja predstavlja logično diferenciacijo in integracijo predhodne stopnje. Kohlbergova Premikanje med stopnjami je različno teorija hitro. Razvoj se lahko ustavi na različnih stopnjah moralnega in v različni starosti. razvoja Vsaka višja stopnja pomeni tudi boljšo kognitivno organizacijo ter popolno preureditev moralnega mišljenja. Posameznik moralna načela uveljavlja le, če jih razume in vanje tudi verjame. 3 Trije nivoji moralnega razvoja PREDKONVENCIONALNI NIVO. KONVNECIONALNI NIVO. POSTKONVENCIONALNI NIVO. 4 2  30. 12. 2024 PREDKONVENCIONALNI NIVO Temelj moralne presoje  zunanji kriteriji. Zunanja motivacija in kontrola dejanj. STRAH PRED KAZNIJO. PRIDOBIVANJE KORISTI. Kriterij je hedonističen  spoštuj pravila, da ne boš kaznovan, da boš pohvaljen, da ti bo ugodno. Otroci od četrtega do desetega leta. 2 podfazi: 5 1. stopnja: Heteronomna stopnja ali usmeritev k poslušnosti in strahu pred kaznijo Moralna presoja odvisna do fizičnih posledic dejanj  npr. velikost laži, količina fizične škode. Izogniti se kazni in ustreči avtoriteti: ne zato, ker bi imela prav, temveč zato, ker ima moč. Posameznik ustreže odraslim zato, ker so močnejši in ker se boji kazni. Ne le fizična kazen, temveč tudi druge oblike kaznovanja  osamitev, prepoved igre, gledanja televizije ipd. 6 3  30. 12. 2024 2. stopnja: Instrumentalno relativistična usmeritev ali stopnja individualizma in koristnosti Posameznik odkrije, da imajo drugi lahko drugačne potrebe in interese, kot so njegovi lastni, vendar nanje gleda z vidika svoje koristi. Jaz tebi – ti meni. Pravilna in pravična menjava je v interesu obeh (vseh) udeležencev  tržne menjave. Otrok skuša že oblikovati lastno stališče do nekega moralnega ali socialnega vprašanja. Ne zanima ga samo to, kaj bodo rekli starši ali vzgojitelji, temveč tudi to, kako bodo na njegovo ravnanje gledali drugi  razmišlja o posledicah svojih dejanj in jih tehta po namenih, s katerimi so bila storjena. V posamezniku se začne oblikovati sprva še nejasno spoznanje o tem, da pravila niso nekaj večnega, temveč jih postavljajo ljudje zato, da lahko razumno urejajo svoje vzajemne odnose. 7 KONVENCIONALNI NIVO Tudi dogovorni nivo ali »konformistični nivo«. Presoje temeljijo na normah in pričakovanjih skupine, na dogovorih, ki veljajo v družbi. Notranja motivacija ki temelji na anticipaciji, pričakovanju oz. predpostavki socialne nagrade. Kriterij je konformističen  upošteva pravila »pomembnih drugih«, kot so vrstniki, družina. Spoštuj pravila, da te drugi ne bodo obsojali in zavračali. 8 4  30. 12. 2024 3. stopnja: usmeritev k medsebojnemu ujemanju ali stopnja vzajemnih medosebnih pričakovanj, odnosov in medsebojnega prilagajanja Dobro  vezano na materialne dobrine. Pomembni so medosebni odnosi  soglašanje z drugimi, strinjanje, zaupanje. Spoštovanje občutij in pričakovanj drugih premaga individualne interese. »Biti dober«  biti prijazen do drugih, pomagati drugim, upoštevati njihovo mnenje, biti zvest. Posameznik bi rad svoje ravnanje uskladil s pravili in dogovori – konvencijami, ki veljajo v njegovi okolici. Notranja motivacija + želji po sprejetosti, upoštevanju in spoštovanju v skupini. Pravilno je tisto dejanje, ki naleti na odobravanje okolice. Ravna tako, kot drugi pričakujejo od njega. Film: die Welle 9 4. stopnja: usmeritev k zakonitosti in redu ali stopnja družbenega sistema Usmerjenost k spoštovanju avtoritete, postavljenih pravil v družbi. Pravilno se vedemo  ko spoštujemo avtoriteto, izpolnjujemo svoje dolžnosti in ohranjamo vzpostavljen red. Posamezni interesi, sočustvovanje z drugimi, spoštovanje njihovih potreb so za posameznika sprejemljivi le, če se skladajo z obstoječimi družbenimi kodi, če niso, jih zavrne. Razumevanje  iz konkretnega na abstraktni nivo. Osebni interesi se vključujejo v družbo. Pri posamezniku se pojavi socialna perspektiva: želi biti pripadnik skupnosti, meni, da je prav, da se vede tako, kot od njega pričakujejo drugi. 10 5  30. 12. 2024 1.) Pravičnost  odvisna od vnaprej uravnanih pravil in odnosov v družbi. Dobro  kar je »po črki zakona«. Moralno vedenje  moralna dolžnost. V zvezi s pravili  ni izjem. 2 podstopnji 2.) Preskok  iz »črke na vsebino zakona«. Posameznik spoznava smisel zakonov  zavedanje, da jih je v kritičnih situacijah mogoče spremeniti ali pa jih ignorirati  kadar gre za višji cilj, višje vrednote. 11 POSTKONVENCIONALNI NIVO Postdogovorni ali avtonomni nivo. Mladostnik ali odrasla oseba. Prednost temeljnim pravicam in vrednotam pred konkretnimi dogovori, pravili ali zakoni, ki veljajo v družbi. Prednost načelom človekovih pravic, enakosti in dostojanstva. Razcep med moralnim glediščem in glediščem zakona zavedanje, da ju je pogosto zelo težko uskladiti. Kriterija sta popolna univerzalnost ter vzajemnost. Spoštuj pravila, da ohraniš spoštovanje nepristranskega opazovalca, ki sodi v korist vseh. Spoštuj pravila, da ohraniš spoštovanje do samega sebe. 12 6  30. 12. 2024 5. stopnja: Usmeritev k vzajemnemu družbenemu soglasju ali stopnja družbenega dogovora ali koristi in osebnih pravic Spoznanje  pravila so plod socialnega dogovora  možno jih je spremeniti, če ne ščitijo temeljnih pravic in vrednot človeka. Pripravljenost upoštevati zakone in družbene dogovore  kadar verjame, da razumsko urejajo vzajemne odnose med ljudmi. Družbeni kodeks ocenjuje s perspektive pravičnosti, enakosti in svobode. Družbena pravila in zakoni se lahko spremenijo le na osnovi demokratičnega dogovarjanja med ljudmi, spoštovanja individualnih pravic. Pri presoji posameznika ga usmerjajo notranja merila, pomembno je skrito v njegovi potrebi: da ga druge osebe spoštujejo in upoštevajo kot samostojnega ter odgovornega posameznika. 13 6. stopnja: Usmeritev k univerzalnemu etičnemu načelu ali stopnja univerzalnih etičnih načel Načela so abstraktna in etična (zlato pravilo, kategorični imperativ) in ne konkretna. Splošna načela pravičnosti, vzajemnosti in enakosti človekovih pravic ter spoštovanja dostojanstva človeških bitij kot individualnih oseb. Posameznik si jih izoblikuje sam, z njimi uravnava svoje življenje. Če meni, da so družbena pravila ali zakon v nasprotju z etičnim načelom, svoje presoje in odločitve oblikuje »po svoji vesti«. Posameznikovo moralno presojanje in ravnanje usmerjajo »notranji« motivi. Ko pride do konflikta med zakonom in načelom, posameznik izbere načelo. 14 7  30. 12. 2024 Na šolskih srečanjih, ki temeljijo na načelu demokratičnega sprejemanja pravil, se učenci srečujejo z reševanjem realnih življenjskih problemov, Razlogi za kar spodbuja njihov moralni razvoj v večji meri kot reševanje hipotetičnih (izmišljenih) moralnih dilem. uvedbo Demokracija spodbuja učence, da razmišljajo o sebi in svoji usodi bolj neodvisno od zunanjih avtoritet demokracije v (učitelja). šolo »po Kohlbergu“ Uresničuje se Dewejevo načelo življenjskega (praktičnega) učenja (learning by doing). V demokraciji se lažje uveljavlja načelo popravljanja napak kot v avtoritarni skupnosti. so: Ustvarjanja skupnega občutka odgovornosti za pravila življenja v šoli. Demokracija opogumlja (in motivira) učence, da sledijo (svojim) pravilom šolskega življenja. 15 Učitelj mora dobro poznati učence in vedeti na kateri moralni stopnji moralne presoje so. Analiza Ugodna je le tista šolska klima, ki upošteva, da razkorak »dela z učenci« ne sme presegati ene rezultatov stopnje. Če je zahtevnost nekoliko višja, je za učence »pravične stimulativno, če je previsoka, ne. Učitelj mora razumeti učenčevo argumentacijo, skupnosti« kajti prav lahko se zgodi, da je v ozadju sprejemanja določenih pravil skupnosti učenčeva lastna egoistična potreba. Učitelji morajo tudi upoštevati starost otrok ter vedeti, da preseganje egoistične morale otrok, ki je vezano na prehod med tretjo in četrto stopnjo moralnega presojanja, sovpada s psihoanalitičnim konceptom Ojdipske krize. 16 8  30. 12. 2024 Pospeševanje moralnega razvoja Razpravljanje o moralno konfliktnih situacijah. Vednost o tem, na katerih stopnji moralnega razvoja so otroci/učenci. Razvojno usklajevanje. Prevzemanje vloge drugega. Zavzemanje za racionalno argumentacijo. Skladnost med presojami in ravnanji. 17 9