6. Dinamične obremenitve.docx

**Dinamične obremenitve** ========================= Poleg statičnih obremenitev delujejo na obdelovalnih strojih tudi časovno se spreminjajoče dinamične obremenitve. Zaradi dinamičnih vzbujevalnih sil pride do nihanja celotnega obdelovalnega stroja. Po izvoru lahko nihanja razdelimo na tuje in l...

**Dinamične obremenitve** ========================= Poleg statičnih obremenitev delujejo na obdelovalnih strojih tudi časovno se spreminjajoče dinamične obremenitve. Zaradi dinamičnih vzbujevalnih sil pride do nihanja celotnega obdelovalnega stroja. Po izvoru lahko nihanja razdelimo na tuje in lastno vzbujanje. **Tuje vzbujanje:** - Prek temelja od drugod - Neuravnoteženi tek zobnikov, ležaji - Sile rezanja **Lastno vzbujanje:** - Nastavek na ostrini - Podrhtavanje Pri tujem vzbujanju lahko zopet razlikujemo harmonično in sunkovito vzbujanje. Harmonična vzbujanja: - neuravnotežene vrteče se mase - napake v ležajih. Sunkovita vzbujanja: - rezalne in preoblikovalne sile na stiskalnicah in kladivih - prekinjeni rez pri odrezovanju - zarezovanje nožev pri frezanju - vprijem zoba zobnikov - tresljaji, ki pridejo preko temelja od zunaj. Po sunkovitem vzbujanju se nihanje ustavi po nihanju v dominantni lastni frekvenci. Pri lastnem vzbujanju niha sistem obdelovalnega stroja vedno z eno od lastnih frekvenc, če ni zunanjih motenj. Ker ne moremo preprečiti dinamičnih obremenitev, lahko amplitude nihanja zadržimo v dovoljenih mejah le z dinamično togo konstrukcijo. Dinamične veličine ================== Dinamično obnašanje ogrodij obdelovalnih strojev določajo sledeče lastnosti: - masa, oziroma prostorska porazdelitev mase - togost in - dušenje. **Konstrukcijski vidiki pri oblikovanju** ========================================= Dinamična togost stroja je odvisna predvsem od statične togosti, od prostorske razmestitve mas sestavnih elementov in od dušenja. Zaželena je lahko konstrukcija z majhno maso, vendar z veliko togostjo, zlasti kjer pričakujemo velike amplitude nihanja Ti dve zahtevi, ki si nasprotujeta, delata konstrukterjem največ preglavic. Pri tem je treba maksimalno povečevati dušenje s primernimi vijačnimi vezmi, z vodili in podobno. Siva litina ima večje materialno dušenje kot jeklo. Vendar ima lahko jeklena konstrukcija še večje dušenje, če so varjeni spoji pravilno narejeni, tako da imajo torne stike. Če pustimo livarska jedra v odlitkih ali votline napolnimo s sipkim materialom, se poveča tudi dušenje. Pri tem pa se poveča tudi masa in je treba ugotoviti, ali je za celoten sistem to dinamično ugodno ali ne. Za vse ogrodje obdelovalnega stroja je najvažnejše dušenje v stikih. Kot povezavo med obema masama pogosto uporabljamo gumo