3. Predavanje PDF

3. POGLAVJE Obnašanje potrošnikov ‹#›  Vsebina 3.1 PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE ŠE ENKRAT. POTROŠNIKOV PRORAČUN 3.2 POTROŠNIKOVE PREFERENCE 3.3 OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA 3.4 MODEL KORISTNOSTI 3.5 SKLEPNE MISLI ‹#› ...

3. POGLAVJE Obnašanje potrošnikov ‹#›  Vsebina 3.1 PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE ŠE ENKRAT. POTROŠNIKOV PRORAČUN 3.2 POTROŠNIKOVE PREFERENCE 3.3 OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA 3.4 MODEL KORISTNOSTI 3.5 SKLEPNE MISLI ‹#›  3.1 PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE ŠE ENKRAT. POTROŠNIKOV / PRORAČUN Cilj potrošnika je, da maskimizira svoje zadovoljstvo. PREDPOSTAVKA JASNIH PREFERENC POTROŠNIKA OBRAVNAVA PROBLEMA V DVEH KORAKIH ‹#› ‹#›  Premica alternativnih možnosti potrošnje (PREMICA CENE) premiere svwnciamshou amejitew obleka 20 PO * O + PH * H = M 18 16 O = M/PO – (PH/PO) * H 14 12 10 * O + 5 * H =100 D= 10 - { It M/PO = 10 tangens φ2 = - cena hrane / cena obleke = -1/2 10 8 OCH=1/2 6 dohodeew 4 M = 100 rollover 2 M/PH = 20 PO = 10 0 Around 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 hrana PH = 5 ‹#›  Premik premice proračunskih omejitev zaradi spremembe cene hrane obleka Kaj se zgodi z realnim dohodkom? 20 V začetni točki je naš realni dohodek še enak, ko pa trošimo še hrane se realni dohodek poveča. 18 16 tangens kota = -1 14 OCH=1 12 M/PO = 10 10 tangens kota = -1/2 8 OCH=1/2 6 4 M = 100 M 2. Go M/PH = 20 PO = 10 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 hrana PH PH = = 510 M/PH = 10 ‹#›  Premik premice proračunskih omejitev zaradi spremembe potrošnikovega dohodka obleka Kaj se zgodi z realnim dohodkom? 20 rhmaiyiae so je 18 16 tangens kota = -1/2 14 OCH=1/2 12 M/PO = 10 tangens kota = -1/2 10 OCH=1/2 8 6 M/PO = 5 4 M = 100 50 2 M/PH = 20 PO = 10 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 hrana PH = 5 M/PH = 10 ‹#›  realni dohodek se zmanjša / izgubljena količina dobrin i " g y - n - r I I nova PC pridobljena količina dobrin - / - realni dohodek se poveča 1 I - - - / I - / - začetna PC 3.2 POTROŠNIKOVE PREFERENCE ‹#›  3.2 POTROŠNIKOVE PREFERENCE OSNOVNE PREDPOSTAVKE ANALIZE 1. PREFERENCE SO POPOLNE: potrošnik primerja in razvršča vse možne kombinacije dobrin, ki jih ima na voljo v okviru svojih proračunskih omejitev. ali ali ‹#› 2. PREFERENCE SO TRANZITIVNE če če potem ‹#› 3. “VEČ JE BOLJE KOT MANJ”: to pomeni, da imajo potrošniki raje več enot Magpantay ene dobrine enot kot pa manj enot iste dobrine. - _. ene dobrine kot pa manj enot iste dobrine ‹#›  Indiferenčne krivulje Nekaj možnih kombinacij hrane in obleke Kombinacija Enote hrane Enote obleke A 12 10 B 17 8 C 20 7 D 28 12 E 6 4 F 10 11 ‹#›  Preference posameznega potrošnika obleka 14 večje zadovoljstvo 13 D 12 11 F 10 A 9 8 B 7 C zadovoljstvo potrošnika 6 odvisno od njegovih 5 preferenc 4 E 3 2 manjše zadovoljstvo 1 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 hrana ‹#›  Indiferenčna krivulja obleka indiferentni 14 največje 13 zadovoljstvo A - B D 12 C B ~ 11 10 A A ~ C 9 D - B = 8 _ 7 C 6 5 I1 točke enakega 4 zadovoljstva 3 E 2 1 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 hrana ‹#›  INDIFERENČNA KRIVULJA PADA OD LEVE PROTI DESNI (ima negativen predznak). ZAKAJ? Zaradi več je bolje, zato E in F ne moreta biti na isti krivulji Y = F E F r E r ✗ ‹#›  Zemljevid indiferenčnih krivulj obleka Potrošnik ceni kombinacijo D bolj kot A ME D 12 I4 10 A I1 12 28 hrana ‹#› Ali se indiferenčne krivulje lahko sekajo? NE ‹#›  Indiferenčni krivulji se ne moreta sekati 1 x~z y~x obleka Tranzitivnost: y ~ x in x ~ z y~z y ima več hrane in obleke kot z kršen je predpogoj več je bolje X I2 Z Y I1 hrana ‹#›  ORDINALNO RAZVRŠČANJE V primerjavi potrošnikovih preferenc dejansko govorimo le o ordinalnem razvrščanju med posameznimi možnostmi. ORDINALNO RAZVRŠČANJE omogoča vrstni red posameznih kombinacij dobrin, ne pove pa, koliko se posamezne kombinacije med seboj razlikujejo. ‹#›  ORDINALNO RAZVRŠČANJE Potrošniku kombinacija D obleka prinaša večje zadovoljstvo kot kombinacija A Kolikokrat bolj? Je pomembno? D 12 I4 10 A I3 I2 I1 12 28 hrana ‹#›  Mejna stopnja nadomestljivosti MEJNA STOPNJA NADOMESTLJIVOSTI izraža, koliko enotam dobrine se je potrošnik pripravljen odreči za potrošnjo vsake nadaljnje enote druge dobrine, pri čemer se stopnja njegovega zadovoljstva ne spremeni. MRS je v vsaki točki po absolutni vrednosti enaka naklonu tangente na indiferenčno krivuljo. ‹#›  Mejna stopnja nadomestljivosti obleka A (10,15) Kaj se dogaja z MRSH? Pada 15 Kaj se dogaja z MRSO? Pada MRS H = 3 MRS # 3 = MRS H = 1/3 B (11,12) 12 1 MRS H = 1 1 C (12,11) 11 MRS H = 1/3 1 MRS H = 1 1 10 I1 3 MRS o = 3 10 11 12 13 14 15 16 hrana ‹#›  Potrošniki z različnimi okusi Kdo ima raje riž, potrošnik A ali potrošnik B? Potošnik B Je MRSriž potrošnika A večja od MRSriž potrošnika B? Ne Potrošnik A Potrošnik B MRSkrompirja = 1 MRSkrompirja = 2 krompir krompir MRSriža = 1 MRSriža = 2 5 5 4 3 riž 3 4 riž 3 4 ‹#›  Indiferenčne krivulje za popolna substituta Coca Cola cc MRSCockta = 2 = ( 3 MRSCoca Cola = % =L 2 1 0 I1 I2 I3 Cockta 0 2 4 6 ‹#›  Indiferenčne krivulje za popolno komplementarni dobrini Katera predpostavka je kršena pri popolnoma komplementarnih dobrinah? več je bolje vezi 12 É I3 MRSsmuči= ! Tista, ki je na tuji osi je vein murti 8 neskončno ! I2 reni 4 I1 A snnici 0 0 4 8 12 smuči ‹#› ?⃝  Indiferenčne krivulje z eno nevtralno dobrino Katera predpostavka je kršena pri nevtralni dobrini? več je bolje zelenjava I3 MRSmeso = I2 I1 0 0 meso nevtralnoudobeu.ua ‹#›  3.3 OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA POTROŠNIKOVO RAVNOTEŽJE: Racionalnost potrošne izbire zahteva od potrošnika, da sprejme odločitev, ki mu bo pri danem dohodku in pri danih cenah dobrin prinesla največje zadovoljstvo (potrošnik bo v ravnotežju). ‹#›  OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA Ta odločitev mora zadostiti dvema pogojema. 1) Točka, ki pomeni optimalno kombinacijo dobrin, mora biti na premici proračunskih omejitev. 2) Točka, ki pomeni optimalno kombinacijo dobrin, mora ležati na najviše ležeči indiferenčni krivulji, ki jo lahko potrošnik doseže z danim dohodkom. ‹#›  OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA obleka premica proračunskih omejitev 14 13 12 11 Kaj velja v ravnotežju (točka F)? 10 A - Amo ma fvvnici rene 9 enow maslow nasion pumice one je 8 G - rdiferewcnosveivuhjeYz 7 no tootsie je marlon 6 - F 5 I3 4 3 2 I2 E 1 I1 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 hrana ‹#› V točki F je premica proračunskih omejitev tangenta na indiferenčno krivuljo. _________________________________________ naklon premice cene = naklon indifenčne krivulje MRS…mejna stopnja nadomestljivosti razmerje med cenama dobrin = MRS PH /PO = MRSH oz. PO /PH = MRSO ‹#› Potrošnik je v ravnotežju pri tistem nakupu, pri katerem se izenači mejna stopnja nadomestljivosti z razmerjem cen obeh dobrin. Z drugimi besedami, potrošnik najbolje razdeli svoj dohodek med nakupe obeh dobrin, če izenači stopnjo, po kateri je pripravljen zamenjati obleko za hrano, z razmerjem cen obeh dobrin. ‹#› Potrošnik je dosegel optimalni položaj, ko se je MEJNA KORISTNOST, to je koristnost dodatne enote hrane za potrošnika, izenačila z MEJNIM STROŠKOM, to je stroškom dodatne enote hrane. Koristnost dodatne enote hrane merimo z MEJNO STOPNJO NADOMESTLJIVOSTI HRANE. ‹#› V točki F je MRSH=PH/PO 1) MRSH=1/2 Potrošnik se je pripravljen odreči 1/2 enote obleke, da bi pridobil 1 enoto hrane in se mu pri tem zadovoljstvo ne bi spremenilo. 2) Mejni strošek hrane =PH/PO=1/2 Stroški 1 dodatne enote hrane enaki 1/2 enote obleke. ‹#›  POTROŠNIKOVO RAVNOTEŽJE na presečišču premice proračunskih omejitev z ordinatno osjo obleka PH/PO=1/2 premica proračunskih omejitev 14 13 A 12 Kje je ravnotežje? 11 toéki - N 10 9 8 I3 7 6 Kaj velja v ravnotežju? 5 B MRS HN PH -2 = p, 4 I2 3 Kako lahko povečamo 2 MRSH? ↓ Him ↑ 1 0 I1 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 hrana ‹#›  Potrošnikovo ravnotežje MRS = razmerje med cenama dobrin Primeri: - ravnotežje v primeru konveksnih preferenc - ravnotežje na ordinatni ali abcisni osi - ravnotežje za popolne substitute - ravnotežje za popolne komplemente S 1 encircled fveemico Sir poveaujo no nogale indo. twiwulj. , ( s = ) : M = Ps. S + Pv V. 2. premiere Renu premiere Rene ‹#› M = 100 PS = 10 Pv = 5 100 = 10 S + S*V 100 = 10*V + S*V = 15V V* = 100/15 = 6,7 = S* Gospod Piškot Sodelavci imajo v službi navado, da si zjutraj skuhajo kavo. Ob kavi se tudi posladkajo s piškoti. Gospod Piškot zaradi navade skodelico kave popije, vendar mu je vseeno, če skodelico komu odstopi. V službi so se dogovorili, da je treba za vsako skodelico kave odšteti 1,5 evra, za vsak piškot pa 1 evro. Gospod Piškot nameni vsak mesec za piškote in kavo 15 evrov. Določite ravnotežje gospoda Piškota. ‹#›  Rešitev Kava je nevtralna Pk = 1,5 Pp = 1 M = 15 10 rounding 15 ‹#›  3.4 MODEL KORISTNOSTI Ordinalna in kardinalna koristnost U = U (X, Y) Ucx __ 3,9=6 U(×=1,y=2) U( ✗ = 3,9=61--300 U( 1,9--27=100 × U…koristnost x, y…sta količni dveh različnih dobrin ‹#› Tridimenzionalna funkcija koristnosti ‹#›  Optimalna potrošna izbira Y U = U1 = 300 U = U0 =100 0 X ‹#› Sodobna ekonomska teorija raje uporablja ordinalno merjenje kakor pa kardinalno merjenje. ORDINALNO MERJENJE zahteva namreč uporabo šibkejših predpostavk kot pa kardinalno merjenje. To pomeni, da si je precej lažje zamisliti, da ljudje razvrščajo posamezne kombinacije, kot pa predpostaviti, da za vsako možnost natančno vedo, koliko zadovoljstva jim prinaša. ‹#›  Padajoča mejna koristnost. Potrošnikovo ravnotežje. Teorija kardinalne koristnosti razlaga potrošnikovo ravnotežje z mejno koristnostjo dobrin. MEJNA KORISTNOST dobrine kaže dodatno zadovoljstvo, do katerega pride potrošnik, ker potroši dodatno enoto dobrine pri nespremenjeni potrošnji drugih dobrin. ‹#›  Podatki o mejni in celotni koristnosti šestih kozarcev vode = idobimo is TU m odnajanjem ( KU 3) Mejna koristnost To = = = MU = Kozarec (MU) Celotna koristnost = 6+9+4=15 (TU) 0 0 " inteogivovmo 6 1 6 5 2 11 4 3 15 3 4 18 2 5 20 1 6 21 ‹#›  Krivulja mejne koristnosti mejna koristnost Krivulja mejne koristnosti pada, saj se z vsakim dodatnim kozarcem, zadovoljstvo poveča za manj. 6 4 2 M U 0 0 1 2 3 4 5 6 kozarci vode ‹#›  Krivulja celotne koristnosti =D TU MU = mahlon tang de KU. celotna koristnost lsoristnost. TU.. 25 K a MV T. 20 s U " 15 " Snolihodobimo race denar 1¥ MUA MUB Ain B :p a PB itsupi A- 1=>14 Ual 10 MUA (-1--2) MUB (13--1) : PA PB A > MUA I Gigi did = i. e. 5 MUACA =3) PA MVBCB =D PB : 13=1 = > MVB ↓ esupi a 0 0 1 2 3 4 5 6 kozarci vode ‹#› ryhowdinalnorarnotehjo : cohedinalnonamotehjo VA = MUB MRS = -5,5 pA ppg nabob Mahlon MVA 1. rivage www.cecene MUB = ¥5 waamenjemed rename -_↑÷ MVA Dobrin provenance = MRS maamenje mug med MU  Potrošnikovo ravnotežje POTROŠNIKOVO RAVNOTEŽJE je vzpostavljeno, ko zadnji evro, naložen v nakup katerekoli dobrine, prinese enako mejno koristnost. Pogoj potrošnikovega ravnotežja torej ponazarja enačba: MUA/PA = MUB/PB →MUA/MUB = PA/PB ‹#›  PRIMER Vzemimo, da potrošnik razporedi ves svoj dohodek na nakup dobrin A in B. Dobrina A stane 4 evre, njena mejna koristnost je 3, dobrina B pa 2 evra, njena mejna koristnost pa 5. Ali je ta razporeditev dohodka za nakup obeh dobrin ugodna za potrošnika? Ali smo v ravnotežju? - porabimo ves dohodek - MUA MUB = pa PB É ramoteajw seu Mp¥=↑¥ˢ % minnow , Kaj narediti? in / ali MUB MVA ↓ A ↓ in B1 ‹#› Ali obstaja povezava med ravnotežjem v okviru kardinalne in ordinalne teorije koristnosti? Da obstaja. MVA PA MRS # = MUB PB ‹#›  Ali znamo rešiti to nalogo? Potrošnik ima na voljo za potrošnjo dobrin X in Y 400 evrov. Cena dobrine X je 5 evrov, cena dobrine Y pa 10 evrov. Njegova funkcija koristnosti je Koliko dobrine X in Y po potrošnik trošil v ravnotežju? ‹#›  Rešitev 1. ma PC : 400=5 - ✗ +10 - y 2. marlon PC = nakhon I svuiriljo M # # ,¥ⁿmE du / dy - Py MRS × = du / dx Muy -95 0,7 % 0,5. ✗. y = 015 -013 0,7. ✗. y R ⇐ = ¥ = > y=¥x 2 400=5 - ✗ +10 [Fox] U 400=5×+7×72 × 4¥ ✗ 33,3 = ✗ = ¥ g. = :[ 4%3--23,3 , Vo = 3,33%5 23,347. ‹#›  Rešitev I Y V ravnotežju velja: 1) MRS=razmerje med cenama 40 MUx/Muy = Px/Py 0,5X-0,5Y0,7 / X0,50,7Y-0,3 = 5/10 5Y/7X =5/10→Y=7X/10 R Y 2) Porabimo ves svoj dohodek * 400=5X+10Y ----------------------------------------- X 80 X Imamo dve enačbi z dvema neznankama * 400=5X+10(7X/10)=5X+7X=12X X*=400/12=33,333 Y*=7X*/10=7*33,333/10=23,333 ‹#›  3.5. SKLEPNE MISLI 1. RACIONALNOST POTROŠNE IZBIRE zahteva od potrošnika, da ob danih cenah dobrin in dohodku, izbere tisto košarico dobrin, ki mu bo prinesla največje zadovoljstvo. ‹#› - prvi korak: optimalna kombinacija dobrin se mora nahajati na premici cene - drugi korak: točka, ki predstavlja optimalno kombinacijo dobrin mora ležati na najvišje ležeči indiferenčni krivulji - ravnotežje: MRS = RAZMERJE MED CENAMA ‹#› 2. PRIMERI RAVNOTEŽJA - za običajne (Cobb-Douglasove) preference - za substitucijske dobrine - za komplementarne dobrine - za nevtralne dobrine 3. ORDINALNA KORISTNOST KARDINALNA KORISTNOST ‹#›