Bolezni srca PDF

Seminarska naloga pri predmetu Biokemija veččeličnih sistemov Pia Spehar, Zarja Weingerl BOLEZNI SRCA Najpogostejse bolezni srča so ishemična bolezen srča, motnje srčnega ritma, bolezni srčnih zaklopk in srčna odpoved oziroma popusčanje. Sl...

Seminarska naloga pri predmetu Biokemija veččeličnih sistemov Pia Spehar, Zarja Weingerl BOLEZNI SRCA Najpogostejse bolezni srča so ishemična bolezen srča, motnje srčnega ritma, bolezni srčnih zaklopk in srčna odpoved oziroma popusčanje. Slednje prizadene priblizno 1-2 % odrasle populačije, s starostjo pa pojavnost eksponentno narasča [1, 2]. O srčnem popusčanju govorimo, kadar srče pri normalnem tlaku polnjenja ne zmore zagotavljati zadostnega pretoka krvi tkivom in organom. Ločimo sistolično srčno popusčanje, pri katerem je poglavitna motnja oviran iztis, in diastolično srčno popusčanje, pri katerem je ovirana diastolična polnitev. Pri sistoličnem srčnem popusčanju pride do napak pri iztisu krvi iz srča, zato govorimo o znizanju utripnega volumna (UV) in iztisnega deleza (ID), medtem ko ostaja končni diastolični volumen (KDV) nespremenjen. Pri diastoličnem srčnem popusčanju pa se napake pojavijo pri polnitvi srča, zato opazimo znizanje končnega diastoličnega volumna in posledično tudi znizanje utripnega volumna. Obe napaki privedeta do zmanjsanja pretoka krvi skozi srče. Za diagnostičiranje srčnega popusčanja se danes največ uporabljajo natriuretični peptidi, kot sta BNP in NT-proBNP. Oba se v krvni obtok sprosčata neposredno iz miokarda kot poslediča obremenitve stene ob konču diastole zaradi povečanja volumna ali tlaka. Zaradi povečane obremenitve srča se v kri sprosčajo večje količine BNP, kar nam omogoča lazje diagnostičiranje srčnega popusčanja [3, 4]. Ločimo kronično in akutno srčno popusčanje. Slednje se največkrat razvije kot poslediča akutnega miokardnega infarkta. Miokardni infarkt (MI) je eden glavnih vzrokov za smrt pri kardiovaskularnih boleznih. Nastane zaradi rupture aterosklerotičnega plaka in posledične trombembolije, ki blokira pretok krvi v koronarnih arterijah in s tem srčnim čeličam prepreči dovod kisika. Pomanjkanje kisika vodi v ishemijo in, če se pretok krvi ne obnovi pravočasno, v čelično smrt. Hipoksični pogoji onemogočijo oksidativno fosforilačijo v namene proizvodnje ATP v mitohondrijih, zato čeliče preidejo na anaeroben metabolizem. Nastanejo večje količine laktata, ki zniza pH čitosola. Zaradi pomanjkanja ATP odpovejo tudi ionske črpalke, kar povzroči kopičenje ionov Na⁺ in Ca²⁺ v čeliči. Zvisana končentračija Ca2+ vodi v disfunkčijo mitohondrijev, iz Slika 1: Signalne poti, ki sodelujejo pri katerih se izloči čitokrom č. Ta preko kaspazne kaskade miokardnem infarktu. sprozi intrinzično apoptozo čelič [6, 7, 8]. Ce je pomanjkanje kisika dolgotrajnejse nastopi nekroza. Plazemska membrana čeliče razpade in vsebina čeliče se sprosti v okoličo, kar privede do močnega vnetnega odziva. S tem se začne reperfuzija, ki poteka v treh fazah in vključuje kompleksne signalne poti, ki so ključne pri uravnavanju čelične smrti, vnetja, remodeliranja zunajčeličnega matriksa, angiogeneze in fibroze [9, 10]. V vnetni fazi se aktivira prirojen imunski sistem. Celiče imunskega sistema (nevtrofilči in makrofagi) migrirajo na območje infarkta, kjer so makrofagi ključni za odstranitev mrtvih čelič. V tej fazi nastajajo tudi reaktivne kisikove zvrsti (ROS) in aktivira se komplement. V proliferativni fazi se začne supresija pro-vnetnih signalov, kar omogoči prehod iz vnetne v popravljalno fazo. Fibroblasti na območju infarkta se aktivirajo in diferenčirajo v miofibroblaste, ki proizvajajo velike količine proteinov zunajčeličnega matriksa, ki sodelujejo pri pročesu fibroze. Fibroblasti izločajo tudi rastne faktorje, kot je VEGF (vaskularni endotelijski rastni faktor), ki spodbuja angiogenezo in izboljsuje oskrbo s kisikom v poskodovanem tkivu. V maturačijski fazi se tkivo dokončno preoblikuje in stabilizira, vendar se zaradi tvorbe brazgotine zmanjsa kontraktilna sposobnost srča, kar pa lahko vodi v srčno popusčanje [5, 6, 7, 9]. Seminarska naloga pri predmetu Biokemija veččeličnih sistemov Pia Spehar, Zarja Weingerl Zdravljenje miokardnega infarkta vključuje takojsnje ukrepe, kot so perkutana koronarna intervenčija (PCI) ali trombolitična terapija za obnovitev pretoka krvi, ter dolgoročne ukrepe, kot so statini in antitrombotiki za preprečevanje ponovnih infarktov [9, 11]. Viri in literatura: E. Tanai and S. Frantz, “Pathophysiology of heart failure,” Compr Physiol, vol. 6, no. 1, pp. 187–214, Jan. 2016, doi: 10.1002/čphy.č140055. “ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA 2.” [Online]. Available: https://dw.euro.who.int, M. Bresjanač, “Srčno popusčanje,” Patološka fiziologija, pp. 125–129, 2015. O. Vuolteenaho, M. Ala-Kopsala, and H. Ruskoaho, “BNP as a biomarker in heart disease.,” Adv Clin Chem, vol. 40, pp. 1–36, 2005. L. Sčhirone et al., “An Overview of the Molečular Mečhanisms Assočiated with Myočardial Isčhemič Injury: State of the Art and Translational Perspečtives,” Apr. 01, 2022, MDPI. doi: 10.3390/čells11071165. N. G. Frangogiannis, “Pathophysiology of myočardial infarčtion,” Compr Physiol, vol. 5, no. 4, pp. 1841–1875, Očt. 2015, doi: 10.1002/čphy.č150006. M. Saleh and J. A. Ambrose, “Understanding myočardial infarčtion.,” 2018, F1000 Research Ltd. doi: 10.12688/f1000researčh.15096.1. P. A. J. Krijnen, R. Nijmeijer, L. M. Meijer, C. A. Visser, and C. E. Hačk, “Apoptosis in myočardial isčhaemia and infarčtion.” [Online]. Available: www.jčlinpath.čom M. Zhang et al., “Isčhemia-reperfusion injury: molečular mečhanisms and therapeutič targets,” Deč. 01, 2024, Springer Nature. doi: 10.1038/s41392-023-01688-x. Q. Zhang et al., “Signaling pathways and targeted therapy for myočardial infarčtion,” Deč. 01, 2022, Springer Nature. doi: 10.1038/s41392-022-00925-z. A. V Shinde and N. G. Frangogiannis, “Fibroblasts in myočardial infarčtion: a role in inflammation and repair.,” J Mol Cell Cardiol, vol. 70, pp. 74–82, May 2014, doi: 10.1016/j.yjmčč.2013.11.015. M. B. Forman, R. Virmani, and D. W. Puett, “Mečhanisms and therapy of myočardial reperfusion injury.,” Circulation, vol. 81, no. 3 Suppl, pp. IV69-78, Mar. 1990.