10. Predavanje PDF

10. POGLAVJE Monopolistična konkurenca, oligopol in kartel 1 VSEBINA 10.1 MONOPOLISTIČNA KONKURENCA - opredelitev monopolistične konkurence - kratkoročno in dolgoročno ravnotežje - učinkovitost monopolistične konkurence 10.2 OLIGOPOL - Cournotov model oligopo...

10. POGLAVJE Monopolistična konkurenca, oligopol in kartel 1 VSEBINA 10.1 MONOPOLISTIČNA KONKURENCA - opredelitev monopolistične konkurence - kratkoročno in dolgoročno ravnotežje - učinkovitost monopolistične konkurence 10.2 OLIGOPOL - Cournotov model oligopola - Cene v oligopolni konkurenci 10.3 KARTEL 10.4 SKLEPNE MISLI 2  10.1 MONOPOLISTIČNA KONKURENCA Značilnosti monopolistične konkurence: 1. V panogi je dovolj veliko število podjetij, da je tržni delež vsakega razmeroma majhen. 2. Vsa podjetja imajo približno enake proizvodne stroške. 3. Podjetja tekmujejo s prodajo diferenciranih proizvodov, ki so med seboj bližnji, toda ne popolni substituti. 4. Obstaja prost vstop podjetij v panogo in prost izstop podjetij iz nje. panogo vastopies 1 brew tenaw move intopipedistas go pocita, panage in his me donerg'-dotricho. 3 10.1 MONOPOLISTIČNA KONKURENCA V tržnih gospodarstvih je mnogo panog, ki imajo značilnosti monopolistične konkurence. Primeri takih panog so: proizvodnja različnih vrst mil, šamponov, deodorantov, pralnih praškov, teniških loparjev, koles in ostale športne opreme, prodajalne blaga na drobno, ki se razlikujejo med seboj glede na lokacijo, kreditne pogoje, sposobnost prodajalcev ipd. 4  Kratkoročno in dolgoročno ravnotežje Podobno kot monopoli se tudi proizvajalci v monopolistični konkurenci srečujejo z navzdol obrnjeno krivuljo povpraševanja in imajo zato določeno monopolno moč. Sledi iz predpostavke, da so proizvodi diferencirsni, Dm.k je padajoča in je različna od Dtržne > Toda to še ne pomeni, da podjetja v monopolistični konkurenci dosegajo velike dobičke. Monopolistična konkurenca je namreč podobna tudi popolni konkurenci: vstop v panogo je prost in morebitni dobički privabijo v panogo nova podjetja s konkurenčnimi znamkami. Monopolistični konkurent v dolgem obdobju nima dobička. p roststop/ixsto u 0p AC = = 5  Podjetje v monopolistični konkurenci v kratkem in dolgem obdobju Dobiček>0 → vstop novih podjetij → D↓ in bolj elastična V dolgem obdobju vstopijo v panogo nova podjetja, tržni delež enega dolgiros podjetja se zmanjša, krivulja 1.MR MC(maxπ) = povpraševanja se pomakne levo navzdol, cena se izenači z cena cena 2.P AC(y 0) = = povprečnimi stroški, podjetje nima niti Acmin izgube niti dobička. Or * levoad mantica MC MC AC AC PS PL elasticia DS DL tangenta na AC MRS MRL QS obseg QL obseg V tej točki dosega podjetje največji dobiček, saj je ravnotežna cena večja od povprečnih stroškov proizvodn proizvodn je je kratko obdobje dolgo obdobje 6  Učinkovitost monopolistične konkurence P.K. dolgi roz p Mc = xp = Mc AC = = P ACP = Ac = min ničelna točka dobička M.K. ničelna točka dobička je MR Mc = p>MC levo od minimuma povprečnih stroškov P A0Y = = cena cena MC MC AC AC PMC PC D=MR mrtva izguba D MR QC obseg QMC obseg proizvodn proizvodn je je popolna konkurenca monopolistična konkurenca 7  Kje so viri neučinkovitosti? cena je večja od MC => DWL - Alokacijska neučinkovitost - Presežne kapacitete Qmc < Qacmin Je potrebno zaradi neučinkovitosti regulirati delovanje monopolistične konkurence? DWL je majhna, v monopolistični konkurenci imamo več različnih ponudnikov, družbena blaginja je majnša, v praksi se ne regulirajo 8  10.2 OLIGOPOL Na oligopolnem trgu konkurirajo proizvajalci homogenih ali diferenciranih proizvodov. Osnovna značilnost oligopolnega trga je majhno število podjetij v panogi. Obstoječa podjetja imajo razmeroma visoke dobičke, ker je vstop v panogo zelo težaven. 9  Vrste vstopnih ovir NARAVNE OVIRE ekonomija obsega, patentna zakonodaja, dostop do tehnologije, stroški za oblikovanje blagovne znamke STRATEŠKE OVIRE C LACmovy- - ( I I LACobtojice - - T - - - - I I C I I move & -obstojice 10 Vstopne ovire kot vir monopolne moči oligopolistov – taksiji v New Yorku in na letališču Brnik - Licence za voznike taksijev v New Yorku – medaljoni. Leta 1937 je bilo izdanih 11.737 medaljonov po 10 dolarjev. - Ponudba je ostala nespremenjena, povpraševanje po taksi storitvah se je povečalo, medaljoni so postali izredno iskano blago (tržna vrednost 200.000 $). - Pravne vstopne ovire so povzročile, da so nelicencirani taksisti začeli pobirati potnike po ulicah. 11 MODELI OLIGOPOLA Bertranov model Cournotov model Konkuriranje s ceno v primeru diferenciranih proizvodov Skupno vsem je, da imamo majhno število podjetij. 12 Bertrandov model (cenovne vojne) Podjetja si konkurirajo s cenami. Proizvodi so homogeni. kupci ne ločijo med prodajalci O cenah se podjetja odločajo sočasno. Vsak konkurent išče ceno, pri katerih bi dosegel največji dobiček, pri tem pa upošteva cene drugih konkurentov kot dane. V ravnotežju se nikomur ne splača spremeniti cene, ob predpostavki, da jo tudi nihče od konkurentov ne bo spremenil (Nashevo ravnotežje). 13  Ali razumemo Bertrandov model? Na trgu nastopata dve podjetji, ki si konkurirata s ceno. Njune stroškovne krivulje so sledeče: MC1 = MC2 = $3, FC1=FC2=0 Tržno povpraševanje je podano z enačbo P = 30 – Q. a) Kakšno ceno bo postavilo vsako podjetje? b) Koliko bo znašal dobiček vsakega podjetja? c) Kako pa bi se ravnotežje spremenilo, če bi se prvemu podjetju znižali mejni stroški na npr. MC1=2? + homogen provide = v 2 22 c)Mx1 2Mx 3 = = ripoteticio--cone miso-ware Pc 3 = - =?p 30 = - 2 ↑3052,99=27,01 Pc 2,99 = P1 15= P* 2,99 = P2 = 14,99 vsi rupci gredo o nam = 27 i n 2,99.27,01 2.27,01 - = = notic P3 =14, 38 enome · Pn 3,81 = aP,* P-* 3 = = Pn 3 = - 1 3b)x1 π 14 = = Pe - 2 = Cournotov model oligopola Predpostavimo, da dve podjetji proizvajata homogeno blago in poznata tržno krivuljo povpraševanja. Vsako podjetje se mora odločiti, koliko bo proizvajalo. Odločitvi obeh podjetij o obsegu proizvodnje morata biti sprejeti sočasno. Ko podjetje sprejema odločitev, mora vedeti, da se tudi konkurent odloča o obsegu proizvodnje in da bo cena proizvoda odvisna od odločitev obeh. količina je “dana” 15  Primer dveh podjetij Tržno povpraševanje: P(Q) = 180 – 25 Q Dve (identični) podjetji (i=1,2): TC(Qi) = 90 + 30Qi MC(Qi) = 30 Kaj pomeni, da je proizvod homogen? proizvoda sta popolna substituta 22 = + v u = x3 = = transrair 2 -22-Cec-- - - - re 16 Odločitve podjetja o obsegu produkcije cena 130 MR1(0) 80 D1(0) - Ariana 30 MC1 D1(4) D1(2) MR1(4) MR1(2) 1 2 3 obseg proizvodnje podjetja 1 17  Krivulja reagiranja Krivulja reagiranja Q1*(Q2) prikazuje optimalne kombinacije proizvodnje podjetja 1, glede na proizvodnjo podjetja 2 Obseg proizvodnje REAKCIJA: Obseg podjetja 2 proizvodnje podjetja 1 0 3 2 2 4 1 18 Krivulji reagiranja in Cournotovo ravnotežje obseg proizvodnje podjetja 1 6 krivulja reagiranja podjetja 2 Q2* (Q1) COURNOTOVO RAVNOTEŽJE 3 na obeh dveh krivuljah reagiranja hkrati krivulja reagiranja podjetja 1 Q1* (Q2) 3 8 obseg proizvodnje podjetja 2 19  Kako bo reagiralo podjetje 1? Podjetje 1 meni, da podjetje 2 sploh ne bo proizvajalo (Q2 = 0). Njegova krivulja povpraševanja je kar tržna krivulja - D(0). Podjetje doseže maksimalni dobiček pri proizvodnji 3 enot – MR(0) seka s krivuljo MC1 TR1 = P x Q1 = (180 - 25 (Q1+Q 2)) x Q1= 180 Q1 – 25 Q1 2 – 25 Q1Q 2= MR1 = 180 – 50 Q1 - 25 Q 2 = 180 -50 Q1 – 25x0 = 180 – 50 Q1 MC1 = 30 MR1 = MC1 180 – 50 Q1 = 30 Q1 = 3 20 Kakšno količino naj podjetje 1 postavi, če podjetje 2 proizvaja Q2? Krivulja reagiranja: TR1 = P x Q1 = (180 – 25 (Q1+Q 2)) x Q1 = = 180 Q1 – 25 Q12 – 25 Q1Q 2 MR1 = 180 – 50 Q1 -25 Q2 MR1 = MC1 * 180 – 50 Q1 -25 Q2 = 30 Q1* (Q2) = 3 – ½ Q2 Y 0.2 ( 100 v1 xu 30 FCy = 25 - = - = - 25(2 2) 100 + - u1 p2 180 25.4 80 + - = - = = 1802 tej x, 3 F( 100 FG = = 25.7 30.2 = 302 FC1 41* = 252.21 z 2.80 = - - - - - - = - 3 1.2 2 maxm:d,"= 2 x2 FC2 = = = = ajx 42* 100 - = - = 188 - 987 - 25 - 30 MC1 150 502 2522 - = - due enacti, due rexmansi 21 3 = - zzzkRn =3 - 13 1 - z1 3 v z,kR2 = - x n 3 = - z + 21 3 -= x2,-t 2 = 21 Kako bo reagiralo podjetje 2? Podobno razmišljanje kot v podjetju 1 Krivulja reagiranja podjetja 2: Q2* (Q1) = 3 – ½ Q1 22  Ali podjetji lahko dosežeta večje dobičke? Q1 * = 5 - Q2* = -5 Π1* = 112,5 Π2* = 112,5 Dogonor mat Yn + Mc 2122 0-25.0"-250r..Oc-300ve) (100. Or2-25. Oe"-250r..Oc-300v) 25(1,5 1,5) 100 25.3 = 105 pp 100 + - + - T12 = Tic 100. = + = a sanitic 180-50ne-250c-30-252c 150-500-5002 π. 1,5109 301,5 112,5 = M2 = = = - = = 5 Orc 500-250-2501-30 =150 500 cantil - a - 250+ 100 112,5>100 - = - O. = Orz 150 - 5001-500v 0 = 150 500 - 500n 0 = - a 1,5 = Or 1,5 = 24  Krivulji reagiranja in Cournotovo ravnotežje obseg proizvodnje podjetja 1 PRIMER: Podjetja so si pri gradnji avtoceste količinsko razdelila gradnjo, kar je prepovedano. 6 krivulja reagiranja podjetja 2 Q2* (Q1) COURNOTOVO RAVNOTEŽJE 3 krivulja reagiranja podjetja 1 DOGOVOR Q1* (Q2) 3 6 obseg proizvodnje podjetja 2 25  Cournotovo ravnotežje = Nashevo ravnotežje Nihče nima interesa, da bi se ravnotežje spremenilo. Vsak igralec doseže največ glede na odločitev konkurenta. Seveda pa pri tem upoštevamo le enkratne odločitve obeh konkurentov. Zato pravimo, da je Cournotov model statičen. 26  Podjetja proizvajata diferencirane proizvode Podjetja si konkurirajo s cenami. Proizvodi so diferencirani. O cenah se podjetja odločajo sočasno. Vsak konkurent išče ceno, pri katerih bi dosegel največji dobiček, pri tem pa upošteva cene drugih konkurentov kot dane. V ravnotežju se nikomur ne splača spremeniti cene, ob predpostavki, da jo tudi nihče od konkurentov ne bo spremenil (Nashevo ravnotežje). 27 Primer: podjetji proizvajata diferencirane proizvode (pripornikova dilemma) Vzemimo primer dveh podjetij, ki tvorita duopol. Za produkcijo obeh podjetij velja: FC = 150.000 VC = 0, MC = 0 Krivulja povpraševanja podjetja 1: Q1 = 2.100 - 8P1 + P2 ko se cena poveča se količina poveča, Ekrižna > 0 Krivulja povpraševanja podjetja 2: Q2 = 2.100 - 8P2 + P1 ko se cena poveča se količina poveča, Ekrižna > 0 28  Kako razmišljajo v podjetju 1? 1=P1Q1 – 150.000=2.100P1-8P12+P1P2-150.000 maks pi Katero ceno bo izbralo podjetje 1, da bo doseglo največji dobiček? 1 / P1 = 2100 - 16P1 + P2 = 0 P1 = 2100/16 + 1/16 P2 P2 = 0 29 Krivulji reagiranja Krivulja reagiranja za podjetje 1: P1 = 2.100/16 + (1/16) P2 Tn =P.O-Tee 2 mason in or I madr Krivulja reagiranja za podjetje 2: 2 Mexnawi P2 = 2.100/16 + (1/16) P1 ~ 41 R1 = 10+ - 1400 P2 = 1400 30  Cenovno ravnotežje v primeru, ko podjetji proizvajata diferencirane proizvode Cena peoizvoda podjetja 1 krivulja reagiranja podjetja 2 krivulja reagiranja podjetja 1 dogovor 150 140 NASHEVO RAVNOTEŽJE 140 150 Cena proizvoda podjetja 2 31  Cenovno ravnotežje Obe podjetji bosta v Nashovem ravnotežju izbrali ceno 140 evrov. Obe podjetji sta pravilno ocenili, kakšno ceno bo izbral konkurent in temu prilagodili strategijo. Gre za nekooperativno igro in to ravnotežje je stabilno. 32  Matrika plačil Dobiček B Dobiček A Cena (B) Cena (B) 140 evrov 150 evrov Cena (A) 140 evrov 6.800; 6.800 8.200; 6.000 Cena (B) 150 evrov 6.000; 8.200 7.500; 7.500 33  Ali se podjetjema splača, da se dogovorita o ceni? Iz slike in matrike je razvodno, da je v primeru dogovora med podjetjema najbolje, da izbereta ceno 150 evrov. Tako ceno bi namreč postavilo združeno podjetje in pri tej ceni oba konkurenta skupaj dosežeta maksimalni dobiček. KAKO SMO PRIŠLI DO DOGOVORNE CENE? Toda dogovori o ceni so prepovedani in večina managerjev si ne želi zapornih kazni. Zato bi pričakovali, da bo prišlo do kooperacije med podjetji po intuitivni poti. Če oba konkurenta menita, da je najbolje zanju, da postavita višjo ceno, kot bi se oblikovala, če se ne dogovorita, zakaj ne bi eden od njiju postavil višje cene v upanju, da bo drugi tej ceni sledil? Naveden primer je primer tako imenovane pripornikove dileme. 34  Če podjetje A izbere ceno 140→podjetje B izbere ceno 140 Če podjetje A izbere ceno 150→podjetje B izbere ceno 140 Če podjetje B izbere ceno 140→podjetje A izbere ceno 140 Če podjetje B izbere ceno 150→podjetje A izbere ceno 140 Cena (B) Cena (B) NASHEVO 140 evrov 150 evrov RAVNOTEŽJ E Cena (A) 140 evrov 6.800; 6.800 8.200; 6.000 Cena (A) 150 evrov 6.000; 8.200 7.500; 7.500 35 Naloga 1: Cournotov model Tržna krivulja povpraševanja za Cournotov model je podana z enačbo P=100-2(Q1+Q2). Stroškovni krivulji duopolistov sta TC1=2Q1, TC2=2Q2. a) Določi Cournotovo ravotežje in ga grafično predstavi. b) Določi tržno ceno v primeru, da se podjetji dogovorita. REŠITVE a) Q1=Q2=16,33; P=34,66; dobiček=533,5 b) Q1=Q2=12,25; P=51; dobiček=600,25 36 · Tu = P.O-TC1 = cenovna vojna ) Toda oligopolisti si ne želijo cenovnih vojn. Mnogokrat prevlada želja po stabilnosti in toge cene so odraz teh želja. V mnogih oligopolnih panogah se cene ne spremenijo v daljšem obdobju (tudi če se spremenijo stroški). Model oligopola, ki ga imenujemo “lomljena krivulja povpraševanja”. 49 Lomljena krivulja povpraševanja cena P* MC’ MC D Q* obseg proizvodnje MR 50 Vodene cene Eden glavnih problemov pri sporazumevanju o cenah je, kolikšna naj sploh bo cena, o kateri naj bi se konkurenti dogovorili. Sporazumi so posebej težki, če se stroški in povpraševanje nenehno spreminjajo in se zaradi tega spreminja tudi “prava” cena. Vodene cene so oblika implicitnega dogovora, s katerim se je mogoče izogniti temu problemu. Eno od podjetij določi ceno, ostala podjetja pa se po tej ceni zgledujejo. 51 Ceno določi vodilno podjetje – 1.korak SIT/Q D SF P1 MCL P* DL P2 QD obseg MRL proizvodnje 52 Sledilci (F) se ceni prilagodijo – 2.korak SIT/Q D SF P1 MCL P* DL P2 QF QD QT obseg MRL proizvodnje 53  Konkurenčne strategije in oligopoli Poleg omenjenih orodij podjetja uporabljajo še druga strateška orodja: N - Oglaševanje - Diferenciacija in diverzifikacija - Raziskave in razvoj - Združevanja in prevzemi 54 10.3 Kartel V kartelu člani sklenejo pogodbo (če zakonodaja to dovoljuje, OPEC), da bodo sodelovali pri določitvi cene in obsega proizvodnje. Običajno kartelni dogovor ne združuje vseh proizvajalcev v panogi. Toda če kartel vključuje dovolj proizvajalcev in je povpraševanje po proizvodu neelastično, pogosto postavi ceno, ki je precej višja od konkurenčne cene. 55  Uspeh kartela Nekateri karteli obdržijo visoke cene v daljšem obdobju, drugi pa hitro propadejo. Za uspeh kartela je potrebno dvoje. 1. V stabilnem kartelu se člani sporazumejo o cenah in obsegu proizvodnje in podpišejo ustrezni sporazum (če so le ti dovoljeni, OPEC). 2. Drugič, obstajati mora možnost monopolne moči. Čeprav kartel reši problem notranje organizacije, sporazum ne pomeni dosti, če je povpraševanje elastično in kartel nima monopolne moči. 56 Kartelna organizacija OPEC Dolgoročno postaneta krivulji ponudbe in povpraševanja precej bolj elastični zato tako visoke cene niso vzdržljive. cena svetovno TD konkurenčna ponudb nafte brez OPECA povpraševanje po nafti SC MCOPEC P* razlika med svetovnim povpraševanjm PC po nafit in konkurenčno ponudbo nafte DOPEC QCQOPEC QT obseg MROPEC proizvodnje 57  Konkurenčna struktura panoge v kateri deluje Gorenje - Panoga bele tehnike - Močna koncentracija na evropskem trgu bele tehnike (60 % delež Electrolux, Bosch Siemens Hausgeräte, Merloni in Whirlpool) - Gorenje 4 % delež - Visoki vložki v proizvodna sredstva (veliki začetni investicijski vložki) 58  Naloga 5 Podjetje 1 ima konstantne mejne stroške proizvodnje MC1= 20 in je monopolist na trgu turbin, ki ga opisuje krivulja povpraševanja P = 100 – Q. a) Določite dobiček monopolista. b) Na trg želi vstopiti podjetje 2, ki ima konstantne mejne stroške MC2=30. Določite reakcijska krivulja podjetja 2. c) Denimo, da podjetje 1 po vstopu podjetja 2 ne spremeni svoje količine. Koliko bo v tem primeru znašal dobiček podjetja 1 in dobiček podjetja 2? d) Denimo, da se bo na dolgi rok po vstopu vzpostavilo Cournotovo ravnotežje. Določite Cournotovo ravnotežje 59  5 =e E = 38 E I I 5 s r O fu - · ofth -The -Effect e y A i e I i T 8 -B s otf = ↑T ⑤ N o ·ok i ↑ of X I o- If - · ofage I o f of of f o ju soft ⑨ - & p ·T o FracErOre & i of % got - woo of s of ee ↑ o +r & - - r & =i  TRŽNE STRUKTURE - POVZETEK Ime tržne Število Vstopne ovire Stopnja strukture ponudnikov diferenciacije proizvodov popolna veliko vstop in homogeno konkurenca izstop prosta blago monpolistična veliko vstop in diferencirani konkurenca izstop prosta proizvodi oligopol malo vstop otežen homogeni ali diferencirani proizvodi monopol eden visoke (vstop homogeno zelo otežen) blago 60