Virus Herpes Simpleksa (HSV)

Virus Herpes Simpleksa (HSV)

• HSV je povzročitelj herpesa, ki prizadene kožo in sluznice.
• Ima dvovijačno DNK.
• Je kubično someren in obdan z ovojnico.
• Glede na antigensko sestavo se ločita HSV-1 in HSV-2.
• HSV-1 povzroča okužbe kože in sluznic ust ter oči.
• HSV-2 povzroča predvsem okužbe spolovil.
• Poznamo primarno in rekurentno infekcijo.
• Inkubacija traja običajno 6-7 dni, 99% infekcij ostane prikritih (latentnih).
• Če so očitne, se pojavijo mehurčki, napolnjeni z bistro tekočino, na mestu vstopa virusa, kasneje pa nastanejo kraste.
• Ponovitev bolezni lahko sprožijo menstruacija, zvišana telesna temperatura, duševni in telesni napori.
• Diagnosticira se po znamenjih, le izjemoma se skuša dokazati v laboratoriju.
• Za osamitev virusa se uporablja vsebina mehurčkov, bris dna razjed, postružek očesne veznice in likvor.
• Dokaže se ga lahko tudi z elektronskim mikroskopom.
• Vir infekcije je človek.
• Virusa sta razširjena po celem svetu.
• Za prenos je potreben neposreden stik sluznice ali kože s telesno tekočino ali izločkom, ki vsebuje virus.
• HSV-1 se širi z neposrednim stikom s slino ali izločki iz ust; vstopna vrata so odrgnine, rane ali opekline na koži.
• HSV-2 se širi predvsem s spolnim stikom, izjema je infekcija med porodom.
• Infekcija ne zapušča imunosti.
• Preventivni ukrepi vključujejo izogibanje poljubljanju na usta ali spolovila osebe, ki ima herpes, izogibanje spolnim stikom ali uporaba kondoma.
• Za zdravljenje hujših okužb se uporabljajo aciklovir, valaciklovir in famciklovir.

Virus Varičele-Zostra

• Povzroča norice (vodene koze) pri otrocih, ki so blaga in zelo nalezljiva bolezen.
• Pri odraslih povzroča pasovec (zoster, herpes zoster).
• Ima dvovijačno DNK, kubično someren in obdan z ovojnico.
• Norice so močno nalezljiva bolezen, ki jo ponavadi prebolimo v otroštvu.
• V telo pride skozi dihala.
• Razmnoži se in potuje po krvi v kožo, kjer se pojavi mehurčkast izpuščaj.
• Inkubacija traja 2-3 tedne.
• Izpuščaj srbi.
• Po infekciji ostane virus v živčevju latenten, če se reaktivira, povzroči pasovec ali zoster.
• Je močno nalezljiva bolezen, ki jo večina preboli že v predšolskem obdobju.
• Pojavlja se pogosteje pozimi in spomladi.
• Bolezen pušča trajno imunost.
• Preprečevanje širjenja noric se izvaja z osamitvijo bolnika.
• Učinkovita zdravila pospešijo zdravljenje pri imunsko pomanjkljivih bolnikih (aciklovir).

Virus Koz

• Povzroča črne koze (variola, osepnice).
• Virus je velik (400nm), ima dvovijačno DNK, kompleksno zgradbo, obdan z ovojnico iz več plasti.
• Pojavljale so se v blažji in hujši obliki z visoko smrtnostjo.
• Vstop v organizem je preko dihalnih poti, nato se s krvjo raznese do notranjih organov, kasneje pa ponovno vstopi v kri in se razširi v kožo.
• Inkubacijska doba je 10-14 dni.
• Za bolezen so značilne okvare kože.
• Po preboleli bolezni ponavadi ni ponovitev.
• Virus se lahko spozna pod elektronskim mikroskopom.
• Osami se ga v celičnih kulturah ali v kurjem plodu.
• Je močno nalezljiva bolezen, ki se je naglo širila v epidemijah, pandemijah.
• Edini gostitelj virusa je človek.
• Obvezna je osamitev bolnika (karantena).
• Okužba po naravni poti ni več mogoča.

Adenovirusi

• Povzročajo predvsem akutna vnetja dihal.
• So goli virusi z ikozaedrično kapsido.
• Njihov genom je dvovijačna DNK.
• Povzročajo vnetja zgornjih dihal, lahko pa prizadanejo tudi očesno veznico, spodnja dihala, prebavila in osrednje živčevje.
• Klinična slika okužbe dihal je podobna gripi in drugim virusnim okužbam dihal.
• Imunost je specifična za določen antigenski tip virusa, ki je povzročil infekcijo, vendar ni trdna.
• Osamimo jih lahko iz brisa žrela, očesne veznice, brisa danke in iz iztrebkov.
• Virusne delce v kužnini neposredno dokazujemo z elektronskim mikroskopom, z imunofluorescenčnim testom in metodo verižne reakcije polimeraze (PCR).
• Protitelesa se dokazujejo s serološkimi testi.
• So razširjeni po vsem svetu.
• Vir bolezni je človek.
• Prenašajo se z izločki iz dihal in s slino, z aerosoli, fekalno-oralno in tudi z vodo.
• Izogibati se je treba zaprtim prostorom in tesnim stikom z obolelimi.
• Skrbeti je treba za higieno rok, redno zdravo prehrano, itd.

Virus Hepatitisa B

• Je bolezensko vnetje jeter (najpogosteje povzročajo virusi, lahko pa tudi bakterije ali drugi dejavniki, kot so pretirano pitje alkohola, zdravila, kemikalije ali spremenjen imunski odziv).
• Najpogostejši virusni povzročitelji hepatitisa so virusi hepatitisa A, B, C, D, E in G.
• Se razlikujejo po načinu prenosa okužbe in vplivu na zdravje.
• So ikozaedrični virusi z ovojnico. Genom je molekula DNK, ki je deloma dvovijačna, deloma pa enovijačna.
• Virus vstopi v organizem skozi sluznice, pride v lokalne bezgavke in nato v jetra.
• Inkubacija traja najpogosteje 2 do 3 mesece.
• Ponavadi poteka subklinično, brez zlatenice in povečanih jeter.
• Pri 5 do 10% primerov preide v kronično obliko, zato ti ljudje po okužbi ostanejo trajni vironosci.
• Kronični hepatitis lahko privede tudi do ciroze (odpoved delovanja jeter).
• Lahko se dokaže v serumu z elektronskim mikroskopom, lahko pa tudi z različnimi biološkimi metodami določamo virusno DNK.
• Bolj enostavni so serološki testi, ki jih najpogosteje uporabljamo.
• Bolezen je razširjena po vsem svetu.
• Nosilec okužbe je človek.
• Povzročitelj se prenaša z okuženo krvjo in telesnimi izločki, kot so semenska tekočina, izločki nožnice, slina, materino mleko, nosnožrelni izločki in znoj.
• Okužimo se lahko pri akupunkturi, pri porodu okužene matere, z dojenjem, s spolnim stikom z okuženo osebo, intravenskem uživanju drog, tetuviranju.
• Preprečuje se možnost vnosa okužene krvi ali seruma skozi kožo.
• Potrebno se je držati hegienskih pravil: umivanje rok, čiščenje vseh predmetov, ki so bili v stiku s krvjo, sečem, blatom, slino.