Primarni podatki 4

• S pomočjo anket, intervjujev, opazovalnih študij in eksperimentov se zbirajo primarni podatki.

Metode zbiranja primarnih podatkov

• Anketa je najpogostejši način zbiranja podatkov v ekonomiji, poslovnih vedah in družboslovju nasploh, zanj pa potrebujemo anketni vprašalnik.
• Intervju je pogovor z določenim namenom in je lahko skupinski ali individualni.
• Opazovalna študija se uporablja za preučevanje dejavnikov, pri čemer so enote opazovane v naravnih ali načrtovanih razmerah (kot npr. navidezno nakupovanje, analiza smeti, obiski spletnih strani.
• Eksperimenti so tradicionalna in uveljavljena metoda pridobivanja podatkov v naravoslovju in tehničnih vedah.
• Prvo splošno štetje prebivalstva je bilo izvedeno leta 1754 pod vladavino Marije Terezije, prvi moderni popis v današnji Sloveniji pa leta 1857.

Zbiranje podatkov v realnem času: Registri

• Registri so urejene zbirke podatkov v digitalni obliki, ki so izjemnega pomena v sodobnih statističnih sistemih, saj vsebujejo identifikacijske podatke o vseh enotah preučevanega pojava. Različni kriteriji delitve registrov:
• Glede na skrbnika registra, glede na inštitucijo, ki vodi register (npr. sodni register, davčni register).
• Glede na pravne implikacije (konstitutivni in nekonstitutivni register); z vpisom v konstitutivni register enota pridobi določeno lastnost, ki je prej ni imela (npr. ekonomski subjekt postane pravna oseba z vpisom v sodni register).
• Administrativni (upravni) in izvedeni registri: administrativni registri temeljijo na originalnih podatkih iz formalnih dokumentov, izvedeni registri pa so nadgradnja administrativnih registrov, prilagojeni potrebam izvedenega registra (s pridobivanjem dodatnih podatkov, povezovanjem z drugimi registri ali podatkovnimi bazami, z izključevanjem, vključevanjem ali povezovanjem enot iz administrativnega registra).
• Statistični registri so načeloma sistem spreminjanja podatkov iz administrativnih registrov v podatke, ki so primerni za statistične raziskave, hkrati pa zagotavljati kakovostne podatke o značilnostih enot v registru.
• Registri se uporabljajo za identifikacijo in oblikovanje statističnih enot, za pripravo in izvedbo statističnih raziskovanj ter za povezovanje administrativnih virov podatkov.

Administrativni poslovni register Slovenije (PRS)

• PRS vsebuje poslovne subjekte, podružnice in druge dele poslovnih subjektov ter podružnice tujih poslovnih subjektov.
• Poslovni subjekti so pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitne ali nepridobitne dejavnosti v Sloveniji (rezidenčne enote).
• Podružnice in drugi deli poslovnih subjektov so deli pravnih in fizičnih oseb, ki kot zaokrožene enote opravljajo različne dejavnosti na isti ali različnih lokacijah.
• Podružnice tujih poslovnih subjektov so deli tujih pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji.
• Upravljanje PRS je SURS leta 2002 prenesel na AJPES, ki dodeli vsaki enoti unikatno identifikacijsko številko, ki jo je obvezno uporabljati.
• Na spletni strani AJPES je po registraciji mogoče dobiti podatke za vsak poslovni subjekt, uvrščen v PRS, o osnovnih podatkih (ime, naslov, matična številka, davčna številka, transakcijski račun), podatke o ustanoviteljih (datum vpisa, registrski organ, poreklo kapitala, vrsta lastništva, imena ustanoviteljev) ter o organizacijski obliki in dejavnosti (pravno organizacijska oblika, pripadnost institucionalnemu sektorju in osnovna dejavnost).
• APRS vsebuje javno dostopne podatke, ki so pomembni za ugotavljanje števila registriranih poslovnih subjektov po dejavnosti, institucionalnem sektorju ali regiji, števila enot v sestavi podjetja in njihovih dejavnosti ter števila in značilnosti tujih podružnic.
• Podatki iz APRS so uporabni za analizo panoge, konkurence, dobaviteljev in kupcev ter za oblikovanje vzorca pri anketnem zbiranju podatkov.
• APRS pa ni usklajen z EU uredbo o statističnih poslovnih registrih, kar prinaša omejitve: vsebuje le pravne enote, ne pa podjetij kot ekonomskih subjektov, evidentira vse registrirane subjekte (tudi neaktivne), spremembe dejavnosti niso samodejno upoštevane ter ne vključuje ključnih podatkov (prihodki, število zaposlenih, stranske dejavnosti).

Centralni register prebivalstva (CRP)

• CRP je bil vzpostavljen na podlagi popisa leta 1971, od leta 1980 pa vsebuje enotno matično številko občana (EMŠO).
• CRP je popolna, stalna in tekoča računalniško vodena evidenca vseh stalnih prebivalcev Slovenije (državljanov in tujcev), ki vključuje tudi prebivalce, ki so za več kot tri mesece odsotni iz Slovenije.
• Za vsako osebo CRP vsebuje osnovne podatke (EMŠO, ime, priimek, kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče, zakonski stan, volilna pravica), družinske podatke (EMŠO matere, očeta, zakonca in otrok), demografske podatke (datumi in podatki o selitvah, porokah, ločitvah), dodatne podatke (davčna številka) ter prihodnje dopolnitve (podatek o šolski izobrazbi).
• CRP vsebuje posebne identifikatorje, ki omogočajo povezovanje z drugimi administrativnimi zbirkami podatkov.

Uporaba CRP

• CRP je evidenca državljanov, ki beleži stalne prebivalce Slovenije in njihove identifikacijske podatke.
• CRP omogoča pripravo seznamov prebivalcev določene občine, naselja ali ulice glede na starost, spol, hišno številko, abecedni red itd.
• Podatki iz CRP so osnova za volilne imenike, vzorne okvire (sezname oseb za statistične vzorce) in druge evidence. Natančnost podatkov je ključna, zato morajo biti vse spremembe tekoče vnesene. Dostop do individualnih podatkov je zakonsko urejen in omogoča pripravo različnih seznamov (po teritorialni razdelitvi, datumu rojstva, spolu itd.).
• CRP je vir osnovnih podatkov o prebivalstvu (starost, spol, kraj prebivališča itd.), ki se uporabljajo v demografskih in statističnih analizah (analitična uporaba).
• CRP omogoča učinkovitejše delovanje državne in lokalne uprave (centralna baza podatkov) ter razbremenjuje medsebojno komunikacijo organov pri posredovanju podatkov (npr. pri selitvah med občinami).