Toplotni pasovi in podnebni tipi

• Toplotni pasovi so veliki pasovi, ki se raztezajo okoli celotnega planeta.
• Osnova za določanje toplotnih pasov je temperatura zraka.
• Različni toplotni pasovi vključujejo tropski (vroči), subtropski, zmerno topli in polarni (mrzli) pas.

Podnebni tipi

• Znotraj toplotnih pasov se razlikujejo različni podnebni tipi ali podnebja.
• Podnebne tipe opredeljujejo temperatura zraka, količina padavin in njihova razporeditev skozi leto.

Podnebja tropskega pasu

• Skupna značilnost podnebij v tropskem pasu so visoke temperature skozi celo leto.
• Razlike med njimi so v količini in razporeditvi padavin.

Ekvatorialno podnebje

• Ekvatorialno podnebje se nahaja med 0° in 10° severne in južne zemljepisne širine.
• Značilno je za Amazonsko nižavje, Kongovo kotlino, obale Gvinejskega zaliva in Indonezijo.
• Temperature so visoke (>20 °C) skozi celo leto, temperaturna amplituda je skoraj nična.
• Padavin je veliko in so enakomerno razporejene skozi celo leto, z rahlim porastom v času zenitnega deževja.
• Značilno rastje je tropski deževni gozd (TDG).

Savansko podnebje

• Savansko podnebje se nahaja severno in južno od ekvatorialnega podnebja.
• Temperature so visoke skozi celo leto, z manjšimi nihanji pred deževno dobo.
• Padavine so vezane na deževno in sušno dobo, povezane z zenitnimi padavinami.
• Rastje je savansko, sestavljeno iz trav in dreves.

Tropsko polsuho in suho podnebje

• Tropsko polsuho in suho podnebje se nahaja severno in južno od savanskega, v območju subtropskega visokega zračnega pritiska blizu povratnikov.
• To območje je značilno za največje puščave na svetu.
• Prevladuje jasnost, kar povzroča močno segrevanje površja čez dan in veliko temperaturno amplitudo med dnevom in nočjo ter med letom.
• Suho podnebje ima manj kot 250 mm padavin.
• Polsuho podnebje ima med 250 in 500 mm padavin (bližje ekvatorju).

Podnebja subtropskega pasu

Značilnosti podnebja subtropskega pasu

• Temperature so visoke (pozimi nad 10 °C), z opaznimi letnimi nihanji, kar povzroča letne čase.
• Prevladujejo vplivi subtropskega visokega zračnega tlaka in zahodnih vetrov.
• Podnebni tipi se razporejajo od zahoda proti vzhodu.

Sredozemsko ali mediteransko podnebje

• Sredozemsko podnebje se nahaja na jugozahodnih delih kontinentov okoli 35. vzporednika (Sredozemlje, Kalifornija, osrednji Čile, južna Afrika, jugozahodna in južna Avstralija).
• Značilna so vroča in suha poletja ter mile in deževne zime.
• Rastlinstvo je mediteransko.

Subtropsko polsuho in suho podnebje

• To podnebje je nadaljevanje tropskih suhih in polsuhih podnebij proti severu in jugu od ekvatorja.
• Temperature so poleti zelo visoke, z velikimi letnimi temperaturnimi nihanji.
• Padavin je zelo malo zaradi subtropskega območja visokega zračnega tlaka.
• Rastlinstvo je puščavsko in polpuščavsko.

Subtropsko vlažno podnebje

• Subtropsko vlažno podnebje se nahaja na jugovzhodnih delih kontinentov.
• Temperature in njihova nihanja so podobna sredozemskim.
• Padavine so enakomerneje razporejene (brez suše) ali imajo izrazit poletni višek, kar vodi v monsunsko podnebje.
• Najbolj izraziti monsuni so v jugozahodni Aziji (Monsunska Azija).
• Rastje je vlažen subtropski in monsunski gozd.

Monsunsko subtropsko podnebje

Podnebja zmerno toplega pasu

• Vplivajo zemljepisna širina (temperature so hladnejše proti poloma), morski tokovi in oddaljenost od morja
• Pomer važna sta površje(gorske pregrade) in potujoči cikloni
• Razlike v temperaturah med poletjem in zimom (izraziti letni casi)

Oceansko podnebje

• Oceansko podnebje se nahaja na zahodnih delih kontinentov.
• Temperaturna nihanja so majhna, zaradi vpliva oceanov.
• Poletja so sveža, zime mile.
• Padavine so razporejene precej enakomerno preko leta, z rahlim višek pozimi.
• Prevladujejo zahodni vetrovi, velika vremenska spremenljivost, stalna oblačnost, megla in padavine.
• Rastlinstvo je listnati gozd ali travniško rastlinstvo.

Celinsko ali kontinentalno podnebje

• Z oddaljevanjem od oceana proti vzhodu se povečujejo temperaturna nihanja, zmanjšuje pa se količina padavin.

A) Kontinentalno vlažno podnebje

• Nahaja se v notranjosti in na vzhodnih obalah celin v zmerno toplem pasu.
• Temperature so odvisne od zemljepisne širine, višek padavin je poleti, količina padavi pada proti notranjosti.
• Rastje je listopadni gozd.

B) Kontinentalno polsuho in suho podnebje

• Nahaja se v osrednjih delih celin ali za gorskimi pregradami.
• Zime so mrzle, temperaturna nihanja so večja kot v subtropskih podnebjih.
• Količina padavin je majhna (0-250 mm puščavsko rastje, 250-500 mm stepsko rastje).

C) Zmerno hladno podnebje

• Severni deli celin nad 60 vzporednikom
• Proti severu sega do julijske izoterme 10°C
• Kratka in mila poletja ter dolne in mrzle zime
• Skrajna temperaturna nihanja ter malo padavin
• Prevladuje iglasti gozd

Podnebja subpolarnega pasu

Subpolarno ali tundrsko podnebje

• Nahaja se v južnem delu Evrazije in Severne Amerike.
• Zime so dolge in mrzle.
• Poletja so kratka in temperature presežejo 0 °C (vendar so nižje od 10 °C).
• Padavin je zelo malo.
• Večino leta so tla zamrznjena.
• Rastje: tundra.

Podnebja polarnega pasu

• Severno ledeno morje, Grenlandija, Antarktika.
• Temperature so pod 0 °C skozi celo leto.
• Padavin je izjemno malo (v obliki snega).
• Rastja ni prisotna.

Gorska podnebja

• Gorska podnebja ne pripadajo nobenemu določenemu podnebnemu pasu.
• Temperature padajo z višino, količina padavin pa običajno narašča.
• Pomembna je lega prisojne ali osojne strani, izpostavljenost vetrovom in bližina morja.
• Podnebni višinski pasovi: gozdna meja (srednja temperatura najtoplejšega meseca > 10 °C) in snežna meja (srednja temperatura najtoplejšega meseca > 0 °C).