Podcast
Questions and Answers
Kateri mehanizem razvoja otrokovega znanja v Piagetovi teoriji pomeni prilagajanje miselnih shem značilnostim realnega sveta?
Kateri mehanizem razvoja otrokovega znanja v Piagetovi teoriji pomeni prilagajanje miselnih shem značilnostim realnega sveta?
adaptacija
Kako se imenuje najpomembnejši znakovni sistem v Vygotskijevi sociokulturni teoriji, ki je ključen za razvoj govora kot sredstva mišljenja in vedenja?
Kako se imenuje najpomembnejši znakovni sistem v Vygotskijevi sociokulturni teoriji, ki je ključen za razvoj govora kot sredstva mišljenja in vedenja?
Kaj je temperament otrok?
Kaj je temperament otrok?
celostna organizacija razmeroma stabilnih značilnosti v kakovosti in intenzivnosti otrokovega čustvenega odzivanja na socialno in fizično okolje in interakcije z drugimi
Kateri dejavniki vplivajo na spremembe v psihičnem delovanju posameznikov?
Kateri dejavniki vplivajo na spremembe v psihičnem delovanju posameznikov?
Signup and view all the answers
Na koliko stopenj razlikuje Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja razvoj ega skozi vse življenje posameznika?
Na koliko stopenj razlikuje Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja razvoj ega skozi vse življenje posameznika?
Signup and view all the answers
Ali Freudska teorija psihosocialnega razvoja temelji na obvladovanju otrokovih spolnih in agresivnih impulzov?
Ali Freudska teorija psihosocialnega razvoja temelji na obvladovanju otrokovih spolnih in agresivnih impulzov?
Signup and view all the answers
Kaj je povezano s prilagodljivostjo in sociabilnostjo otroka glede na kakovost vrstniških interakcij?
Kaj je povezano s prilagodljivostjo in sociabilnostjo otroka glede na kakovost vrstniških interakcij?
Signup and view all the answers
Kaj povezujemo z negativnim čustvovanjem navzven (npr. jeza) in ekstravertnostjo šolskih otrok?
Kaj povezujemo z negativnim čustvovanjem navzven (npr. jeza) in ekstravertnostjo šolskih otrok?
Signup and view all the answers
Osebnost otrok ne vpliva na socialno prilagajanje v vrtcu in šoli. (True/False)
Osebnost otrok ne vpliva na socialno prilagajanje v vrtcu in šoli. (True/False)
Signup and view all the answers
Kaj je povezano z socialno kompetentnostjo otroka?
Kaj je povezano z socialno kompetentnostjo otroka?
Signup and view all the answers
Kaj je povezano z učno uspešnostjo otroka?
Kaj je povezano z učno uspešnostjo otroka?
Signup and view all the answers
Kakovost partnerske zveze in zadovoljstvo z njo – nizek _____
Kakovost partnerske zveze in zadovoljstvo z njo – nizek _____
Signup and view all the answers
Povežite temperaturne tipe dojenčkov in malčkov z njihovimi opisi:
Povežite temperaturne tipe dojenčkov in malčkov z njihovimi opisi:
Signup and view all the answers
Več kriterijev odraslosti dosegajo študenti z višjo ekstravertnostjo in sprejemljivostjo ter nižjo nevroticizmom.
Več kriterijev odraslosti dosegajo študenti z višjo ekstravertnostjo in sprejemljivostjo ter nižjo nevroticizmom.
Signup and view all the answers
Katera občutja se začnejo pojavljati v mladostništvu glede zaljubljenosti?
Katera občutja se začnejo pojavljati v mladostništvu glede zaljubljenosti?
Signup and view all the answers
Na čem temelji zaljubljenost?
Na čem temelji zaljubljenost?
Signup and view all the answers
Ali je ljubezen trajno čustvo?
Ali je ljubezen trajno čustvo?
Signup and view all the answers
Kaj so obrambni mehanizmi? Nezavedni in avtomatični obrambni procesi, namenjeni ________ ali preprečitvi doživljanja anksioznosti.
Kaj so obrambni mehanizmi? Nezavedni in avtomatični obrambni procesi, namenjeni ________ ali preprečitvi doživljanja anksioznosti.
Signup and view all the answers
Kdaj se pri dojenčkih izrazi jeze s starostjo stopnjujejo in postajajo bolj selektivni?
Kdaj se pri dojenčkih izrazi jeze s starostjo stopnjujejo in postajajo bolj selektivni?
Signup and view all the answers
Kaj se zgodi s količino negativnega odzivanja na prisotne osebe pri malčkih?
Kaj se zgodi s količino negativnega odzivanja na prisotne osebe pri malčkih?
Signup and view all the answers
V zgodnjem otroštvu jezo izzove razkorak med želenim in dejanskim dogajanjem. Res ali neres?
V zgodnjem otroštvu jezo izzove razkorak med želenim in dejanskim dogajanjem. Res ali neres?
Signup and view all the answers
Kdaj se pri dojenčkih redko izraža strah?
Kdaj se pri dojenčkih redko izraža strah?
Signup and view all the answers
Povežite vrsto strahov z opisom: (1) strah pred velikimi živalmi, predmeti (sesalci), pred ljudmi z maskami (2) strah pred izgubo in ločitvijo od bližnjih oseb (3) strah izzvan s fantazijo, nevarnostjo ali posnemanjem
Povežite vrsto strahov z opisom: (1) strah pred velikimi živalmi, predmeti (sesalci), pred ljudmi z maskami (2) strah pred izgubo in ločitvijo od bližnjih oseb (3) strah izzvan s fantazijo, nevarnostjo ali posnemanjem
Signup and view all the answers
Kaj otroci doživljajo kot odziv na oviranje, bolečino ali ločitev od osebe, na katero so navezani?
Kaj otroci doživljajo kot odziv na oviranje, bolečino ali ločitev od osebe, na katero so navezani?
Signup and view all the answers
Temperament otroka ne vpliva na različne vzorce navezanosti.
Temperament otroka ne vpliva na različne vzorce navezanosti.
Signup and view all the answers
Kaj je najboljši prediktor otrokovega razvoja vzorca navezanosti?
Kaj je najboljši prediktor otrokovega razvoja vzorca navezanosti?
Signup and view all the answers
Katera motnja se kaže s ponavljajočimi se, vsiljivimi mislimi in prisilnim vedenjem, kot je npr. neprestano umivanje rok?
Katera motnja se kaže s ponavljajočimi se, vsiljivimi mislimi in prisilnim vedenjem, kot je npr. neprestano umivanje rok?
Signup and view all the answers
Depresivne motnje so pogostejše pri dekletih kot pri fantih.
Depresivne motnje so pogostejše pri dekletih kot pri fantih.
Signup and view all the answers
Kako dolgo morajo trajati vsaj 5 simptomov za opozorilo na depresijo?
Kako dolgo morajo trajati vsaj 5 simptomov za opozorilo na depresijo?
Signup and view all the answers
Depresija v mladostništvu lahko vodi v __________ in to je začetek težav, ki se lahko nadaljujejo v odraslo dobo.
Depresija v mladostništvu lahko vodi v __________ in to je začetek težav, ki se lahko nadaljujejo v odraslo dobo.
Signup and view all the answers
Ujemanje motenj z njihovimi značilnostmi:
Ujemanje motenj z njihovimi značilnostmi:
Signup and view all the answers
Kako se kaže vpliv mamine depresije na nevrološko/vedenjsko delovanje novorojenčka?
Kako se kaže vpliv mamine depresije na nevrološko/vedenjsko delovanje novorojenčka?
Signup and view all the answers
Kakšne težave imajo malčki, ki so žrtve čustvenega zlorabljanja?
Kakšne težave imajo malčki, ki so žrtve čustvenega zlorabljanja?
Signup and view all the answers
Šolska fobija je oblika separacijske anksioznosti.
Šolska fobija je oblika separacijske anksioznosti.
Signup and view all the answers
Kateri dejavniki lahko prispevajo k čustvenemu zlorabljanju otroka? Družinski problemi: motnje pri vzgoji otrok; revščina, alkoholizem, nasilje; težave v zakonu. Večji stres v družini, več ovir za zadovoljevanje otrokovih potreb; neorganizirana gospodinjstva; starši se osamijo, so brez podpore. Značilnosti staršev, ki zlorabljajo: Osamljeni, nesrečni, jezni, agresivni; nizko samospoštovanje, slab nadzor nad vedenjem, manj učinkovite strategije spoprijemanja s stresom; tudi sami zlorabljeni v otroštvu (cca 1/3); zloraba substanc (cca 1/3). Neskrbni starši: ravnodušni, nesposobni, neodgovorni, čustveno zadržani. Zlorabljajoči starši (nasilni): se pretirano ukvarjajo z otrokom, pretiran nadzor nad otrokom -> nestrpni, sovražni, depresivni -> izguba nadzora nad sabo -> stresanje ali pretepanje otroka. Značilnosti otroka: Potrebujejo več pozornosti: težavni temperament - več jokajo ali se ne odzivajo hitro (počasni T) -> večja verjetnost zlorab. Večje potrebe otroka: slabo zdravje, težavni temperament, telesne hibe; prezgodaj rojeni, nizka porodna teža, hiperaktivnost, duševna manjrazvitost, vedenjske težave.
Kateri dejavniki lahko prispevajo k čustvenemu zlorabljanju otroka? Družinski problemi: motnje pri vzgoji otrok; revščina, alkoholizem, nasilje; težave v zakonu. Večji stres v družini, več ovir za zadovoljevanje otrokovih potreb; neorganizirana gospodinjstva; starši se osamijo, so brez podpore. Značilnosti staršev, ki zlorabljajo: Osamljeni, nesrečni, jezni, agresivni; nizko samospoštovanje, slab nadzor nad vedenjem, manj učinkovite strategije spoprijemanja s stresom; tudi sami zlorabljeni v otroštvu (cca 1/3); zloraba substanc (cca 1/3). Neskrbni starši: ravnodušni, nesposobni, neodgovorni, čustveno zadržani. Zlorabljajoči starši (nasilni): se pretirano ukvarjajo z otrokom, pretiran nadzor nad otrokom -> nestrpni, sovražni, depresivni -> izguba nadzora nad sabo -> stresanje ali pretepanje otroka. Značilnosti otroka: Potrebujejo več pozornosti: težavni temperament - več jokajo ali se ne odzivajo hitro (počasni T) -> večja verjetnost zlorab. Večje potrebe otroka: slabo zdravje, težavni temperament, telesne hibe; prezgodaj rojeni, nizka porodna teža, hiperaktivnost, duševna manjrazvitost, vedenjske težave.
Signup and view all the answers
Study Notes
Razvojno-psihološki pristop k socializaciji posameznika
- Razvojno psihologijo preučuje spremembe in doslednosti psihičnega delovanja pri posameznikih v času (od spočetja do smrti)
Predmet razvojni psihologije
- Spremembe:
- Količinske (pogostost in intenzivnost)
- Kakovostne (struktura in vsebina)
- Progresivne (enostavno – kompleksno; učinkovitost)
- Regresivne (k prvotnim oblikam, manj učinkovito)
- Večsmerne spremembe skozi življenje
Razvojno-psiholška perspektiva
- Razvoj je vseživljenjski, večrazsežnostni in večsmeren
- Kontinuiran / zvezan razvoj:
- Postopne, kumulativne spremembe
- Diskontinuiran / nezvezan razvoj:
- Niz kakovostno različnih stopenj
- Nenadne spremembe
Temeljni dejavniki razvoja in izvora medosebnih razlik
- Genetski in okoljski dejavniki – v interakciji vse življenje
- Kontekstualnost razvoja:
- Starostno normativni vplivi
- Zgodovinsko normativni vplivi
- Nenormativni vplivi
Temeljna področja psihičnega razvoja
- Telesni razvoj:
- Telesne spremembe
- Razvoj zaznavnih in gibalnih sposobnosti in spretnosti
- Spoznavni razvoj:
- Spremembe v intelektualnih / višjih mentalnih procesih
- Čustveno-osebnostni razvoj:
- Spremembe v doživljanju, izražanju in uravnavanju čustev
- Socialni razvoj:
- Komunikacija
- Medosebni odnosi
- Socialne spretnosti
- Socialno razumevanje
- Moralno vedenje
Cilji razvojni psihologije
- Opis razvoja po posameznih obdobjih
- Razlaga razvoja
- Napovedovanje razvoja
- Ugotavljanje načinov vplivanja na razvoj
Razvojna obdobja
- Od spočetja do rojstva
- Od 0 do 3 let
- Od 3 do 6 let
- Od 6 do 11/12 let
- Od 12 do 18 let
- Od 18 do 25/27 let
- Od 25/27 do 40/45 let
- Od 40/45 do 65 let
- Po 65 let
Teorije psihičnega razvoja
- Razvojne teorije z različnih zornih kotov razlagajo, kako in zakaj se spreminja vedenje posameznika skozi posamezna življenjska obdobja
- Teorije:
- Psihoanalitske
- Vedenjske
- Kognitivne
- Kontekstualne
Teorije osebnostnega razvoja
- Freudova teorija psiho-socialnega razvoja
- Eriksonova teorija psiho-socialnega razvoja
- Vedenjske teorije
- Piagetova teorija spoznavnega razvoja
- Vigotskyjeva socio-kulturna teorija
- Kontekstualne teorijeHere are the study notes in Slovenian:
Temperament otrok
- 9 komponentni model temperamenta otrok in malčkov (Newyorška vzdolžna študija):
- Raven dejavnosti (količina gibanja, razmerje med dejavnimi in nedejavnimi obdobji)
- Ritmičnost (rednost v bioloških funkcijah – lakota, izločanje, spanje, budnost)
- Odkrenljivost (lahkost, s katero nepomemben dražljaj zmoti/prekine dejavnost)
- Približevanje/umik (začetni odziv na nov dražljaj: ga sprejme ali se umakne)
- Prilagodljivost (lahkost prilagajanja na spremembe v okolju, hitrost preusmerjanja odziva)
- Obseg pozornosti in vztrajnost (koliko časa otrok sledi dejavnosti in z njo nadaljuje tudi v prisotnosti motečih dejavnosti)
- Moč odzivanja (moč ali energičnost odzivanja)
- Prag odzivnosti (moč dražljaja, ki je potrebna za otrokov odziv nanj)
- Kakovost razpoloženja (količina pozitivnega nasproti negativnemu razpoloženju)
Temperament mlajših otrok
- Tro-komponentni model temperamenta (Rothbart in dr.,2000, 2001):
- Negativno čustvovanje (žalost, neugodje, jeza, pomirjanje, strah, pozitivno pričakovanje)
- Ekstravernost (impulzivnost, zadovoljstvo ob močni stimulaciji, raven dejavnosti, ne-plašnost, pozitivno pričakovanje)
- Prizadevni nadzor (zadovoljstvo ob šibki stimulaciji, smeh, nadzor inhibicije, zaznavna občutljivost, osredotočanje pozornosti)
Spremembe in stabilnost/doslednost temperamenta
- Stabilnost komponent temperamenta narašča s starostjo
- Spremembe v otroštvu: v zgodnjem otroštvu poraste – prilagodljivost in vztrajnost, upade – negativno čustvovanje in raven dejavnosti
Poteze temperamenta in osebnosti v otroštvu
- Dojenčki in malčki:
- Sociabilnost, raven dejavnosti, približevanje, pozitivno čustvovanje
- Mlajši otroci:
- Ekstravertnost/živahnost, prizadevni nadzor, Vestnost
- Srednji in starejši otroci:
- Ekstravertnost, Vestnost, Sprejemljivost, Nevroticizem
Osebnost in socialno vedenje
- Osebnost in socialno vedenje mlajših otrok:
- Temperament se povezuje s kakovostjo vrstniških interakcij in učinkovitostjo reševanja konfliktov
- Osebnost in socialno vedenje šolskih otrok:
- Agresivnost, Empatija, Iskanje pomoči in nasprotovanje, Socialna kompetentnost
- Osebnostna zrelost in socialno vedenje:
- Otrokove osebnostne značilnosti napovedujejo socialno prilagajanje v vrtcu in šoli
- Povezanost osebnostnih značilnosti otroka: sociabilnost, Vestnost, odprtost/intelekt
Osebnostne poteze in vedenje mladih na prehodu
- Spol:
- Majhne razlike; v različnih deželah dekleta bolj V in S; v SLO še višji N in O
- Specifične življenjske okoliščine mladih na prehodu:
- Bivanjske razmere, Trajanje partnerske zveze, Kakovost partnerske zveze in zadovoljstvo z njo
- Kriteriji odraslosti:
- Več kriterijev odraslosti dosegajo študenti z višjima E in S ter nižjim N
Osebnostne poteze in vedenje v odraslosti
- Zgodnja odraslost:
- Spol – ženske višja S in N
- Kultura – majhne razlike med državami EU
- Srednja odraslost:
- Majhne starostne spremembe: upadeta E in N ter O, povečata se V in S
- Pozna odraslost:
- Spol – ženske višje N in S; moški višji E in O
- Izobrazba – višji E in O
- Psihološka prožnost – višja E in nižji NHere are the study notes in Slovenian:
- Tipi temperamenta otrok*
- lahko vzgojljivi otrok (40%): pretežno dobra volja, vesel, optimističen, ritmičen v bioloških funkcijah, sprejema nove izkušnje in se z lahkoto prilagaja spremembam
- težaven otrok (10%): razdražljiv, nereden glede bioloških funkcij, se močno odziva, je pretežno negativno razpoložen, se počasi prilagaja spremembam
- počasen otrok (15%): se blago in počasi odziva, počasi se prilagaja spremembam, težko sprejme novosti, razmeroma pasiven, bolj negativno razpoložen kot vzgojljivi, a bolj pozitivno kot težavni otroci
- Temperament in socialno okolje*
- otrokovo razvoj bo optimalen, če se otrokov slog odzivanja ujema z zahtevami okolja in okolje ustreza njegovemu temperamentu
- če ni ujemanja, potem je tveganje za razvoj težav v otrokovem prilagajanju
- Osebnostni tipi v mladostništvu*
- 5 temperamentnih tipov 3-letnih otrok:
- DOBRO PRILAGOJENI (samonadzor, samozavest, + soočanje z neznanci, novostmi in neuspehom)
- S POMANJKLJIVIM NADZOROM (impulzivnost, odkrenljivost, čustvena nestabilnost in nemir)
- ZAVRTI (s pretiranim nadzorom, anksioznost, plašnost, nezaupljivost do neznanih)
- SAMOZAVESTNI (impulzivnost, raziskovalnost, prilagodljivost novostim, vztrajnost)
- ZADRŽANI (plašnost, brez umikanja v novih situacijah, manj previdni z ljudmi kot zavrti)
- Razvoj čustev*
- dojenčki posnemajo enostavne čustvene izraze na obrazih ljudi – imitacija
- v prvih mesecih se otroci usklajujejo svoja čustvena stanja in izraze ljudi, s katerimi komunicirajo
- od 3.leta otroci začnejo razumevati pomen situacij, v katerih izražajo čustva
- Veselje*
- dojenčki z nasmehom izražajo prepoznavanje, zadovoljstvo, obvladanje, presenečenje
- malčki doživljajo veselje v socialnih interakcijah
- Jeza*
- pri dojenčkih se izrazi jeze s starostjo stopnjujejo, so vse bolj sele
Studying That Suits You
Use AI to generate personalized quizzes and flashcards to suit your learning preferences.
Description
Preučevanje sprememb in doslednosti psihičnega delovanja pri posameznikih v času. Razvojna psihologija se osredotoča na spremente psihičnega delovanja od spočetka do smrti.