Razvoj informacijskega sistema (IS)

Splošno o razvoju informacijskega sistema (IS)

• Informacijski sistem je mreža povezanih komponent, vključno s programsko in strojno opremo ter ljudmi, ki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo podatke.
• Ločimo formalne IS, ki sledijo jasnim pravilom in postopkom, ter neformalne IS, ki se razvijajo spontano.
• IS je lahko računalniško podprt, kar pomeni, da izkorišča računalniško tehnologijo.

Vrste informacijskih sistemov

• Transakcijski IS
• Upravljavski (poslovodni) IS
• Odločitveni IS
• Direktorski IS
• Ekspertni IS
• Sistemi za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja
• Sistemi za podporo delovnim procesom

Organiziran pristop k razvoju IS

• Razvoj IS se osredotoča na ustvarjanje računalniških rešitev, ki podpirajo delovanje IS.
• Razvoj IS vključuje razvoj rešitev, nabavo strojne opreme, namestitev programske opreme, uvedbo rešitve in njeno vzdrževanje.
• Razvoj IS ni samo programiranje ali inženiring, ampak vključuje tudi družbene vidike, kot so razumevanje problematike, potreb uporabnikov in praktična uporaba.
• Razvoj IS je odvisen od vrste IS in se osredotoča na podporo operativnemu delovanju poslovnih sistemov.

Tri ravni poslovnih sistemov (STO)

• Strateška raven: Dolgoročno načrtovanje in strategije (ekspertni sistemi).
• Taktična raven: Sprejemanje kratkoročnih odločitev (odločitveni/management sistemi).
• Operativna raven: Sistemi, ki omogočajo učinkovito delovanje organizacije na dnevni ravni (transakcijski sistemi).

Računalniški program

• Računalniški program ima sinonime kot aplikacija, aplikativni sistem ali informacijska/računalniška rešitev.

Razvoj IS od ideje do končnega izdelka

• Analiza problema: Razumevanje, kaj je problem.
• Načrtovanje rešitve: Določitev pristopa reševanja.
• Implementacija/izdelava: Izgradnja rešitve.
• Testiranje: Preverjanje pravilnosti delovanja.
• Vpeljava: Uvajanje rešitve v uporabo.
• Vzdrževanje: Ohranjanje in izboljševanje rešitve.
• Pogoste težave pri razvoju IS so nepregledna koda, slaba zmogljivost, težavno nadgrajevanje, nestabilnost in pomanjkanje denarja.

Pristopi k razvoju IS

• Za uspešen razvoj IS je pomembno uporabiti preizkušene metodologije in premišljene tehnike.

Življenjski cikel

• Življenjski cikel določa zaporedje in način izvajanja postopkov med razvojem informacijskega sistema.

Metodologija

• Metodologija je skupek metod, postopkov in standardov za razvoj produkta.
• Vključuje metode (koraki), postopke (načini) in standarde (pravila), ki skupaj omogočajo ustvarjanje končnega izdelka, npr. programske opreme.

Metoda

• Metoda je seznam postopkov in pravil za izvajanje določene naloge.

Metodologija razvoja IS

• Pri razvoju informacijskega sistema je pomembna uporaba preizkušenih pristopov in tehnik.

Tehnični in podporni postopki

• Tehnični postopki opisujejo, kako izvesti posamezne dele razvoja, medtem ko podporni postopki zagotavljajo, da tehnični postopki potekajo nemoteno.

Pristopi k razvoju informacijskih sistemov

• Strukturni razvoj
• Objektno usmerjeni razvoj

Strukturni in objektni razvoj

• Strukturni pristop je eden prvih sistematičnih pristopov, ki temelji na zaporednih aktivnostih.
• Objektni pristop se pojavi zaradi objektno usmerjenih programskih jezikov.
• Strukturni pristop ločuje podatke in aktivnosti, medtem ko objektna analiza modelira z objekti.

Strukturni pristop k razvoju

• Temelji na strukturirani izvedbi analize in načrtovanja, kjer je vse vnaprej določeno.
• Podatki se obravnavajo ločeno od aktivnosti postopkov, ključen element pa je podatkovna baza.
• Danes se uporablja hibriden pristop, ki temelji na objektni filozofiji, a ohranja ključen pomen podatkovne baze.

Informacijski inženiring (IE)

• Informacijski inženiring je primer strukturne metodologije, ki se je uveljavila v 80-tih letih in se uporablja še danes.
• Sloni na povezavi množice tehnik za planiranje, analizo, načrtovanje, razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v celoto.
• IE uporablja pristop od vrha navzdol, podpira avtomatizacijo, uveljavlja strateško planiranje in povečuje produktivnost.
• IE predpostavlja, da so poslovni sistemi večinoma podatkovno usmerjeni, tehnični pa procesno ali dogodkovno.
• Podatki so stabilnejši od procesov in dogodkov.

Glavne faze informacijskega inženiringa (IE)

• Strateško planiranje
• Analiza
• Načrtovanje
• Izvedba
• IE obravnava podatke in aktivnosti ločeno.

Objektno usmerjen razvoj

• Primer objektne metodologije je IBM Rational Unified Process (RUP), ki je nastal v drugi polovici 90-ih let.
• RUP temelji na objektni paradigmi in se pogosto uporablja v kombinaciji s strukturnimi metodami.

Osnovni principi objektne usmerjenosti

• Objekt in razred: Objekt predstavlja fizično entiteto ali konceptualni pojem.
• Objekt ima stanje, obnašanje in identiteto, pri čemer stanje določajo njegove lastnosti.
• Objekt se zaveda svojega stanja in kaj lahko počne.
• Enkapsulacija ali skrivanje podatkov: Organiziranje podatkov, da se jih učinkovito uporablja in vzdržuje.
• Dedovanje in hierarhija: Dedovanje je ključen koncept, kjer ima razred dostop do lastnosti nadrejenega razreda.
• Razredi se lahko zapišejo v hierarhijo.

UML jezik

• UML je univerzalni modelirni jezik za specifikacijo, vizualizacijo, konstrukcijo in dokumentacijo izdelkov v okviru objektnega razvoja informacijskih rešitev.
• Ni programski jezik, ampak grafični jezik za vizualizacijo.
• Najbolj uporabni diagrami so diagram primerov uporabe, razredni diagram, diagram zaporedja, diagram sodelovanja, diagram aktivnosti in diagram stanj.

Proces razvoja - RUP

• RUP opisuje učinkovito uporabo šestih najboljših izkušenj na področju razvoja informacijskih rešitev.

Arhitekturna usmerjenost

• Arhitekturna usmerjenost vključuje 4+1 pogled na arhitekturo.
• RUP omogoča nadzor nad projektom, obvladovanje kompleksnosti in vzdrževanje celovitosti sistema.

Faze RUP

• Začetna faza
• Zbiranje informacij
• Konstrukcija
• Prevzem

Zajem in specifikacija zahtev

• Specifikacija zahtev je pomemben postopek pri razvoju IS.
• Namen zajema in specifikacije zahtev je opredelitev zahtev na način, ki omogoča izbiro med obstoječimi rešitvami in opredelitev funkcionalnosti ter omejitev.
• Rezultat je dokument, ki zajema vse funkcionalnosti in nefunkcionalne zahteve.
• Dokument se lahko uporablja kot vhod v postopek analize, za pripravo razpisne dokumentacije ali kot priloga k pogodbi.
• Osnovni koraki zajema so zajem, ureditev in potrditev zahtev.
• Obstajajo različne tehnike zajema zahtev, kot so razgovori, vprašalniki, opazovanje, analiza in skupinsko načrtovanje aplikacij (JAD).
• Specifikacija zahtev lahko služi kot temeljna podlaga pri dogovarjanju med naročnikom in izvajalcem ter ima določeno strukturo (kratek opis namena, opis funkcionalnih zahtev, nefunkcionalnih zahtev, vmesnikov in slovar izrazov).
• Funkcionalne zahteve se nanašajo na želeno funkcionalnost sistema, nefunkcionalne pa na tehnične in ne vsebinske zahteve.

RUP primeri uporabe

• Akter je oseba ali stvar izven sistema, ki je v neposredni interakciji s sistemom, zaporedje akcij pa da akterju določen rezultat.

Analiza in načrtovanje

• Modeliranje se uporablja na mnogih področjih za razumevanje sistemov.
• Model je poenostavitev realnosti, ki prikazuje pomembne elemente in omogoča vizualizacijo, prikaz statičnih in dinamičnih lastnosti sistema ter dokumentiranje sprejetih odločitev.
• Glavni namen analize je izdelati razumljiv opis realnega sveta ali poslovnega okolja.

Objektna analiza in načrtovanje

• Namen objektne analize in načrtovanja je pretvoriti zahteve v načrt sistema, razviti robustno arhitekturo in prilagoditi načrt izvedbenemu okolju.
• Razred opisuje skupino objektov z enakimi lastnostmi, obnašanjem, povezavami in semantiko.

Analiza primerov uporabe

• Mejni razredi so posredniki med okoljem in sistemom in so odvisni od sprememb v okolici (uporabniškega, sistemskega vmesnika, vmesnika do naprav).
• Za realizacijo primera uporabe se identificirajo mejni, poslovni in kontrolni razredi.