Rastlinska celica in tkiva

Rastlinska celica

• Evkariontska celica, ki vsebuje plastide, vakuolo in celično steno.
• Plastidi, kot so kloroplasti, omogočajo fotosintezo, kar rastlinam omogoča avtotrofni način prehranjevanja.
• Vakuola shranjuje snovi (voda, minerali, sladkorji) in vzdržuje turgor, kar ohranja obliko celice.
• Celična stena iz celuloze daje rastlinski celici strukturo in zaščito.

Vrste rastlinskih tkiv

Krovno tkivo

• Prekriva površino rastline in jo ščiti pred mehanskimi poškodbami in izsušitvijo.
• Kutikula (voskasta plast) preprečuje izhlapevanje vode z listov in mladih poganjkov.
• Listne reže (stome) omogočajo izmenjavo plinov (CO₂ za fotosintezo, O₂ za dihanje) in nadzorujejo transpiracijo. Zapiralne celice uravnavajo turgor in s tem odpiranje/zapiranje rež.

Prevodno tkivo

• Ksilem: Sestavljen iz mrtvih celic (traheide in traheje), ki prenašajo vodo in anorganske snovi iz korenin do nadzemnih delov rastline.
• Floem: Sestavljen iz živih celic (celice sitastih cevi in sitaste celice), ki prenašajo organske snovi (kot so sladkorji) od fotosintetskih celic do celic, ki jih potrebujejo.

Osnovno tkivo

• Asimilacijsko tkivo (mezofil): Aktivno fotosintetsko tkivo v listih, sestavljeno iz stebričastega in gobastega tkiva.
• Skladiščno tkivo: Shranjuje hranilne snovi, pogosto v koreninah, gomoljih in plodovih.

Meristemsko tkivo

• Omogoča rast v dolžino (primarna rast) in širino (sekundarna rast). Sestavlja rastne cone (apikalni in lateralni meristem).

Prilagoditve rastlin na kopno

• Kutikula (vodoodporna plast) zmanjšuje izhlapevanje vode.
• Listne reže (stome) regulirajo izmenjavo plinov in transpiracijo glede na potrebe in okolje.
• Korenine absorbirajo vodo in minerale ter pritrjujejo rastlino v tla (shranjujejo založne snovi).
• Mehanske strukture rastlin zagotavljajo stabilnost in zaščito pred izsušitvijo.

Mahovi (Bryophyta)

• Klorofil jim omogoča fotosintezo.
• Celulozna celična stena in škrob so hranilne zaloga.
• Delitev na brstnice in steljčnice, ki nimajo razvitih organov (korenine, stebla, listi), vendar imajo rizoide (podobne koreninam), lističe in stebelce.
• Sprejem snovi skozi celotno površino.
• Razmnoževanje prek izmenjave generacij (gametofit in sporofit). Gametofit je prevladujoč fotosintetski del, sporofit majhen in odvisen.
• Imajo pomen pri visoko vlažnih okoljih, fotosintezi, in kot habitat nevretenčarjem. Šotni mah prispeva k nastanku šote.

Brstnice (Pteridophyta)

• Bolje prilagojene na kopensko življenje kot mahovi.
• Razvite kutikule, listne reže in tkiva, prepoznavni so tudi organi.
• Sporofit je prevladujoč del, ki proizvaja spore. Gametofit je ploščat in odvisen od vode.
• Delitev na presličevke, lisičjake in praproti.

Semenk (Spermatophyta)

Golosemenke

• Seme nezaščiteno.
• Prenos peloda po zraku.
• Majhen in odvisen gametofit.
• Oprašitev preko vetra.
• Luske storžev olesenijo, ščitijo semena.
• Delitev na iglavce, ginkijevce, sagovce in gnetovce ter tiso.

Kritosemenke

• Seme zaščiteno s plodom.
• Boljše razširjanje semen.
• Delitev na enokaličnice in dvokaličnice.
• Cvet kot reproduktivni organ z čašnimi listi, venčnimi listi, prašniki (moški del) in pestičem (ženski del).
• Dvojna oploditev.
• Razvoj semena in ploda.
• Raznašanje semen (živali, voda, veter).
• Kalitev (proces rasti iz semena).
• Sistematika kritosemenk (enokaličnice in dvokaličnice).

Steblo

• Podpora in transport (vode in hranil).
• Shranjevanje hranil.
• Izraščanje listov, vegetativno razmnoževanje.
• Sekundarna rast omogoča debelitev pri lesnatih rastlinah.

Korenine

• Pritrditev v tla, absorpcija vode in mineralov, skladiščenje hranil.
• Zgradba korenin: koreninska čepica, cona delitve, cona podaljševanja, cona diferenciacije (koreninski laski).
• Prečna zgradba korenin: povrhnjica (epidermis), skorja, prevodno tkivo, endoderm, pericikel.

Simbiotski odnosi

• Mikoriza: simbioza z glivami za boljšo absorpcijo.
• Rhizobium bakterije na koreninah stročnic za vezavo dušika.

Listi

• Fotosinteza in izmenjava plinov.
• Zgradba lista: kutikula, povrhnjica (zgornja, spodnja), asimilacijsko tkivo (stebričasto, gobasto), prevodna tkiva (ksylem in floem), listne reže (stome). Uravnavanje izmenjave plinov in transpiracije (odprte čez dan, zaprte v neugodnih razmerah).
• Prilagoditve listov (iglice, jesensko obarvanje, trni, vitice, skladiščenje vode).