Objektna analiza in načrtovanje

• Obravnavana je objektna analiza in načrtovanje.
• Pregledana je analiza arhitekture in primerov uporabe.
• Predstavljeno je načrtovanje arhitekture, primerov uporabe, podsistemov in razredov.

Ključni koraki v RUP analizi in načtrovanju

• Najprej se analizira arhitektura, nato sledi načrtovanje.
• Potem se analizira sočasnost in porazdeljenost.
• Na koncu se pregleda arhitektura.
• Načrtovalci primerov uporabe analizirajo in načrtujejo primere uporabe, ter pregledajo načrt.
• Načrtujejo pa razrede.

Analiza primerov uporabe

• Upošteva dodatne specifikacije in smernice za načrtovanje.
• Arhitektura sistema in analizirani primeri uporabe so ključni.
• Pomembna sta tudi slovar in razredi analize.
• Kot rezultat nastane model razreda (dopolnjen)

Osnovni koraki analize primerov uporabe v RUP

• Dopolnitev opisov primerov uporabe.
• Identifikacija potrebnih razredov za realizacijo primerov uporabe.
• Razdelitev odgovornosti med razrede.
• Identifikacija povezav in atributov med razredi.
• Podrobna analiza sistemskih storitev.
• Poenotenje razredov.

RUP - Dopolnitev opisov primeru uporabe

• V analizi se opisi dopolnijo s podatki, potrebnimi za nadaljnji razvoj.

Model analize/načrta

• Temelji na modelu primerov uporabe.
• Potrebna je realizacija primera uporabe z diagrami zaporedja, komunikacije in razredov.

Dinamika primera uporabe

• Mora biti v celoti dodeljena razredom, ki ga realizirajo.

Razredi analize

• Pomembna je meja sistema.

Ikonski prikaz razredov analize

• Prikazani so entity, control classes na ikonskem prikazu

Mejni razred

• Deluje kot posrednik med sistemom in okoljem.
• Sistem je ograjen pred spremembami v okolju.
• Odvisnost od sprememb v okolju.
• Različne vrste mejnih razredov: uporabniški vmesnik, sistemski vmesnik in vmesnik do naprav.

Mejni razredi modelirajo interakcijo med okoljem in sistemom.

Identifikacija mejnih razredov

• "En mejni razred za vsak par akter – primer uporabe".

Smernice za oblikovanje mejnih razredov

• Uporabniški vmesnik: določitev posredovanih in prejetih podatkov, zaslonske maske kot osnova.
• Sistemski vmesnik in vmesnik do naprav: določitev protokolov in definicije vmesnika.

Poslovni razred (entity)

• Gre za temeljni koncept sistema, neodvisen od okolja.
• Hrani podatke, navadno trajen.
• Njegovo obnašanje je vezano na entiteto, ki jo predstavlja.
• Ni vezan na en sam primer uporabe.
• Včasih modeliramo tudi podatke o akterju znotraj sistema (zastopnik akterja).

Poslovni razredi

• Hranijo in upravljajo ključne podatke sistema.

Identifikacija poslovnih razredov

• Gre za postopek kot pri podatkovnem modeliranju.
• Ključna abstrakcija sistema v kontekstu primera uporabe.
• Viri: ključne abstrakcije, tok primerov uporabe, slovar, poslovni model.
• Primeri entitet: sedež, vstopnica, prireditev, termin, stranka

Atributi razredov

• V analizi se ni treba ukvarjati s signaturami atributov.

Generalizacija razredov

• Uporablja se, ko en razred predstavlja isto strukturo in obnašanje kot več drugih.
• V analizi se uporablja le med poslovnimi razredi.

Sledi identifikacija povezav med poslovnimi razredi

• Išče se povezave tipa asociacija, ki modelira pomensko vez med primerki razredov.

Modeliranje povezav

• Povezava pomensko med primerki razredov.

Vloga razreda v povezavi

• Vsak razred ima v povezavi vlogo.

Povezave

• Vsaka povezava ima svojo vlogo.

Števnost

• Določena je lahko nedoločeno, točno ena (1), nič ali več (0..), ena ali več (1..), nič ali ena (0..1), določen interval (2..4) ali več nepovezanih intervalov (2, 4..6).

Navigacija - usmerjenost povezave

• Neusmerjena (Razred1 vidi Razred2 in obratno).
• Usmerjena (Razred1 vidi Razred2, Razred2 pa ne vidi Razred1).
• Navigacija se določi podrobneje v fazi načrtovanja in ima pomembno vlogo pri implementaciji.

Identifikacija atributov in povezav

• Poteka enako kot pri podatkovnem modeliranju.
• Prikaže se primer razredov (prireditev, termin, sedež, vstopnica, stranka).

Kontrolni razred

• Koordinira dogajanje znotraj primera uporabe.
• Sistem lahko deluje tudi brez kontrolnih razredov pri enostavnem rokovanju s podatki.
• Bolj kompleksni primeri pa jih potrebujejo.
• Učinkovito ločijo mejne in poslovne razrede.
• Ločijo tudi obnašanje primera uporabe od poslovnih razredov.

Tipični primeri kontrolnih razredov

• Transaction manager, resource manager, error handler.

Kontrolni razredi modelirajo obnašanje, ki

• Je od okolice neodvisno.
• Definira kontrolno logiko in transakcije.
• Hkrati deluje nad vsebino več poslovnih razredov.
• Se ob vsakem aktiviranju ne izvaja na enak nacin (različna stanja).

Kontrolni razred koordinira obnašanje primera uporabe.

Identifikacija kontrolnih razredov

• Na začetku se uporabi pravilo "en kontrolni razred za vsak primer uporabe".

Nadaljevanje analize

• Nekateri kontrolni razredi lahko sodelujejo v več primerih uporabe, če so naloge tesno povezane.
• Različni kontrolni razredi lahko sodelujejo v enem primeru uporabe.
• Vsi primeri uporabe ne potrebujejo kontrolnega razreda, če je vezan le na en posloven razred.

Diagrami zaporedja

• Primer pri nakupu vstopnice.

Dodeljevanje odgovornosti na podlagi izbranih stereotipov.

• Mejni razredi zajemajo dinamiko, ki zajema komunikacijo z akterjem.
• Poslovni razredi zajemajo podatke (poslovne).
• Kontrolni razredi dinamiko, ki je specifična za primer uporabe.

Kreiranje diagrama poteka za določen primer uporabe

Diagram

• Primer Mobilnega naprava preveri ceno arktikla

Kontrolni razred

• Koordinira izvajanje določene operacije
• Koordinira potek različnih razredov da se izvrši operacija/potek.

Diagram komunikacije uporabe

• Dobra osnova za iskanje povezav med razredi v programu
• Služi kot informacijsko orodje za implementacijo kode ki jo potrebujemo

Po koncu komunikacije med razredi pride do diagrama razredov.

• Na podlagi diagramov razredov se piše koda

Preverjanje skladnosti razredov

• Ali ni kje odvečnih razredov
• Ali si razredi medsebojno pomagajo

Na podlagi diagramov dobimo ustreznejše razrede

Prav tako podrobneje opredelimo povezave

• Usmerjena povezava ali ne

Agregacija modelira odnos celota - del

• Pri tem je pomembno če je celota odvisna od dela

Razlika med Agregacijo modelira “šibko lastništvo” ter “Močna oblika agregacije je kompozicija:

• Modelita povezavo celote ali delno

Lastnosti agregatnega razeda (Asociacijskega):

• Lastnost več povezav se združujejo v en razred

Lastnosti sistemske storitve

• Velikost, kapaciteta varnost ....

Ugotavljanje sistemskih storitev

• Prav tako ugotavljamo lastnosti kod ter artiklov v ceniki.
• Trajnost, velikost ....

Prav tako ponovimo prejšne korake za vsak primer uporabe.

Grafični prikaz odnosov razredov.