Književna dela: Zunanja in notranja gradnja

Sestava književnega dela

• Vsebina: Književno delo je sestavljeno iz zunanje in notranje gradnje. Zunanja gradnja se nanaša na obliko in jezik, notranja gradnja pa na vsebino.

• Notranja gradnja:

• Motivi: Vsebinsko delo razdelimo na konkretne (npr. ptica), abstraktne (npr. ustvarjanje) in vodilne motive (npr. ptica).

• Tema: Odgovor na vprašanje, o čem delo govori.

• Ideja: Osnovna misel, ki jo izraža delo.

• Zgodba/fabula: Prikaz dogodkov v časovnem zaporedju. Pripovedna tehnika: analitična (dogodki urejeni po časovnem zaporedju) in sintetična (dogodki so združeni).

• Literarno osrednje osebe: Literarni liki so karakterizirani: neposredno (opis) in posredno (dejanja).

• Kraj in čas: Okolje ali obdobje, v katerem se zgodba odvija.

• Pripovedovalec: Kdo pripoveduje zgodbo.

• Zunanja gradnja: Določena tradicija/obdobje.

• Slog/stil: Jezik in slogovne figure. Elementi stila so: slogovna izbira in pomenske figure.

• Oblikovanost besedila: Uporaba različnic jezika.

• Slogovne figure: Različne figure, ki jih lahko uporabimo v besedilu (riasle, elipsa, metafore, opombe,...).

• Metrika/Ritem: Napajanje slovničnih stavkov in pomena. Metrična enota = stopica. (npr. trohej, jamb, daktil, anapeste)

Književna obdobja

• Arhaično obdobje (predklasično): Razvoj epike in lirike. Pojav epskega pesništva in liričnega pesništva.
• Klasiko (5.–4. stoletje pr. n. št.):
• Drama: Razvoj tragedij (npr. Aischylus, Sophocles, Euripides) in komedij (npr. Aristophanes).
• Filozofija: Razcvet antične filozofije (npr. Socrates, Plato, Aristotle).
• Helenistično obdobje:
• Drama: Pojav nove komedije (Menander).
• Epos: Razvoj proze.
• Zgodovina in retorika: Razvoj zgodovinskih in retoričnih znanosti.
• Druga obdobja: Nadaljnji razvoj književnosti obravnava razvoj v kasnejših književnih obdobjih (renesansa, protestantizem/reformacija, protireformacija in barok, klasicizem, razsvetljenstvo, romantika, realizem, modernizem ...) - s poudarkom na značilnostih (teme, slog, style).

Gradnja drame

• Zunanja gradnja: Dialogi (igralci), didaskalije (opombe), struktura v dejanja/akte, ki so razdeljeni na prizore/scene.
• Notranja gradnja:
• Dramski trikotnik: Zasnova, zaplet, vrh konflikta, razplet, razrešitev.
• Dramska tehnika: Analitična (dogodki v časovnem zaporedju) and sintetična (dogodki se razkrivajo postopoma).
• Trojna enotnost: Enako kraj, čas in dejanje.
• Katarza: Strah in sočutje, ki ga ustvarja drama.

Tragedija

• Snov: Mitološki dogodki z žalostnim koncem.
• Karakterji: Bogovi, polbogovi, kralji in junaki. Tragični junak mora biti visoko postavljen in z zunanjo in notranjo moralno/idejno vrednostjo.
• Značilnosti: Poudarja tragični konec junakovega življenja, njegove napake in njihove posledice.
• Hamartia (usodna napaka): Napaka, ki vodi v junakovo nesrečo, ne glede na razlog.

Gledališče

• Antična gledališča: Povezana z obredi, Dionizijeve obrede.
• Razvoj predstavitev: Od skupnega petja do solo predstav in dialogov do dramatičnih predstavitev.
• Osebe in vloge na predstavitvah: Razvoj od solistov do skupne izvedbe.

Opis osebe

• Opis: Zunanjost, življenjski slog, navade, hobi, intelekt.
• Glagol biti + pridevnik s količinskimi dopolnili.
• Primeri glagolov: Imeti, nositi, sedeti, hoditi.
• Spremembe časa: Osebe prej, sedanjost, prihodnostni čas.

Življenjska pot

• Pomenljivi dogodki iz preteklosti.
• Časovno zaporedje dogodkov.
• Predstavitve v preteklosti.

Pravila

• Pravopis in slovnica.
• Slovnična pravila: Sklanjanje, stopnjevanje, spreganje, besedne zveze, povedi.
• Pravopisna pravila: Lokacija poudarkov, izgovor glasov, pisava.
• Pisava besed in prevodov.

Ta kviz se osredotoča na analizo književnega dela, vključno z njegovo zunanjo in notranjo gradnjo. Udeleženci bodo raziskali elemente, kot so motivi, tema, ideja, in pripovedovalec, ter se seznanili z različnimi literarnimi tehnikami. Pripravite se na raziskovanje bogate strukture literarnih del.