Kemija - Elektroni in Molekuli

<p>Krypton (Kr) (B)</p> Signup and view all the answers

<p>Tretja lupina (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Protoni in nevtroni (A)</p> Signup and view all the answers

<p>2 e⁻ (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Valenčni elektroni so elektroni v zunanji lupini (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Vodík (B)</p> Signup and view all the answers

<p>Približno 100,000 krat (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Molekuli so sestavljeni iz atomov, ki so povezani med seboj. (C)</p> Signup and view all the answers

<p>P₄ (D)</p> Signup and view all the answers

<p>N₂ (C)</p> Signup and view all the answers

<p>O₃ (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Makromolekula (C)</p> Signup and view all the answers

<p>H₂O (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Tri- (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Svinec(II) klorid (B)</p> Signup and view all the answers

<p>Mase atomov so majhne, kar omogoča primerjave (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Ogljični monoksid (B)</p> Signup and view all the answers

<p>Natrijev klorid ($NaCl$) (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Filtracija (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Vnetljiva (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Število protonov je lahko večje ali manjše od nevtronov (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Število zunanjih elektronov (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Atomi so sestavni deli kemičnih elementov. (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Skupina 1 (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Pipeta (C)</p> Signup and view all the answers

<p>So podobne, ker imajo isto število valentnih elektronov. (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Nositi zaščitna očala in obleko. (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Ionski spoj (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Elektroni so deljeni neenakomerno med atomi (B), Nastane med dvema različnima atomoma (D)</p> Signup and view all the answers

<p>O₂ (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Kristalna mreža (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Dva vodikova atoma sta vezana na en kisikov atom. (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Postane cation z nabitjem +3. (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Dušik (N) (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Kationi (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Sodij (Na) (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Kloridni anion (Cl-) (D)</p> Signup and view all the answers

<p>Destilacija (B)</p> Signup and view all the answers

<p>Mutagenost (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Ločevanje trdih in tekočih snovi (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Kromatografija (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Okolju nevarno (A)</p> Signup and view all the answers

<p>Svinec (Pb) (D)</p> Signup and view all the answers

<p>2 imes 1.0 + 16.0 (A)</p> Signup and view all the answers

<p>2 imes 1.0 + 32.1 + 4 imes 16.0 (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Aluminij (Al) (C)</p> Signup and view all the answers

<p>Železo ima relativno atomsko maso 56.0. (B)</p> Signup and view all the answers

Vsi elementi v isti skupini imajo enako število valentnih elektronov in zato podobne kemijske lastnosti.

Alkalije so zelo reaktivne kovine, zato jih v naravi ne najdemo v čisti obliki.

Prehodne kovine se nahajajo med 3. in 12. skupino periodnega sistema.

Atom je najmanjši delček elementa, ki ima še vedno lastnosti tega elementa.

Halogeni so zelo reaktivni nekovine, ki se radi povezujejo z drugimi elementi.

Slika, ki prikazuje elektronsko strukturo atoma, vključno z jedrom in elektronskimi lupinami.

Središče atoma, ki vsebuje protone in nevtrone.

Koncentrične krožne regije okoli jedra atoma, kjer se nahajajo elektroni.

Negativno nabiti delci, ki krožijo okoli jedra atoma.

Število protonov v jedru atoma, ki določa element.

Mješavina je snov, ki jo sestavljajo vsaj dve snovi, ki niso kemično vezane med seboj. Sestavine mešanice lahko ločimo z fizičnimi postopki.

Snov, ki je sestavljena samo iz ene vrste atomov ali molekul, imenujemo čista snov. Ne moremo je ločiti s fizičnimi postopki.

Snov, ki je sestavljena iz dveh ali več vrst atomov, ki so med seboj kemično vezani in tvorijo nove molekule.

Kemični element je snov, ki je sestavljena le iz ene vrste atomov. Atomi istega elementa imajo enako število protonov v jedru.

Periodični sistem elementov uredi kemične elemente po naraščajočem atomskem številu. Elementi v isti koloni imajo podobne kemične lastnosti, ker imajo enako število elektronov v zunanjem elektronskem ovoju.

Atom je sestavljen iz jedra in elektronskega ovoja.

Jedro atoma je sestavljeno iz protonov in nevtronov. Jedro je veliko manjše od elektronskega ovoja - približno 100.000-krat.

Elektronski ovoj sestavlja oblak elektronov, ki krožijo okoli jedra. Vsak ovoj ima določeno število elektronov, ki je odvisno od vrste atoma.

Vodik (H), Devterij (D) in Tritij (T) so izotopi vodika. Razlikujejo se po številu nevtronov v jedru.

Valenčni elektroni so elektroni v najzunanjšem elektronskem ovoju atoma. So ključni za kemijske reakcije in tvorbo kemijskih vezi.

Molekula je najmanjši delček snovi, ki ima še vedno lastnosti te snovi. Nastane, ko se dva ali več atomov povežeta med seboj.

Molekule se tvorijo, ko se dva ali več atomov povežeta med seboj s kemičnimi vezmi. Te vezi nastanejo zaradi delitve elektronov med atomi.

Kemična formula prikazuje elemente in število atomov v molekuli. Na primer, H₂O (voda) ima dva atoma vodika (H) in en atom kisika (O).

Velike molekule, sestavljene iz stotine ali tisoče atomov. Primeri: DNA (deoksiribonukleinska kislina), proteine.

Ioni so atomi, ki imajo pozitiven ali negativen naboj. Nastanejo, ko atom odda ali sprejme elektrone.

Voda, metan, amoniak, natrijev klorid, aluminijev klorid, kalijev bromid, svinčev(II) klorid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in dinitrogen pentoksid so vsi primeri kemijskih spojin.

Prefiksi so uporabljeni za označevanje števila atomov posameznega elementa v spojini.

Atomska masa atoma je merilo njegove mase, ki se izraža v enotah atomske mase (u).

Atomi v molekuli se lahko 'tehtata' s seštevanjem atomskih mas posameznih atomov v molekuli.

Atomska masa je koristna pri razumevanju kemijskega vedenja elementov.

Kationi so pozitivno nabiti ioni. Nastanejo, ko atom izgubi en ali več elektronov.

Ko atom izgubi elektrone, postane kation (pozitiven ion).

Ko atom pridobi elektrone, postane anion (negativen ion).

Relativna atomska masa (Ar) je povprečna masa atoma elementa, izražena v atomskih masnih enotah (amu).

Relativna molekulska masa (Mr) je vsota relativnih atomskih mas vseh atomov v molekuli.

Atomska masna enota (amu) je 1/12 mase ogljikovega atoma (¹²C).

H₂O (voda) ima Mr 18,0 amu, saj je sestavljena iz dveh atomov vodika (H) z Ar 1,0 amu in enega atoma kisika (O) z Ar 16,0 amu.

H₂SO₄ (žveplova kislina) ima Mr 98,1 amu, saj je sestavljena iz dveh atomov vodika (H), enega atoma žvepla (S) in štirih atomov kisika (O).

Postopek ločevanja zmesi, pri katerem se snov loči iz raztopine in tvori kristale.

Ločevanje med seboj nemešljivih tekočin z različno gostoto.

Ločevanje tekočin z različnimi vrelišči. Snov z nižjo vreliščem se izpari in nato kondenzira.

Snov se pretvori iz trdnega v plinasto stanje, ne da bi prešla v tekoče stanje.

Ločevanje snovi v mešanici na podlagi njihove afinitete do stacionarne faze in mobilne faze.

Ionski vez nastane, ko se nasprotno nabiti ioni (kationi in anioni) medsebojno privlačijo in tvorijo ionsko spojino. Pri tem se elektroni iz enega atoma prenesejo v drugi atom, kar povzroči nastanek nabitih delcev (ionov).

Kovinska vez je vez, ki jo najdemo v kovinih. V kovinskih spojinah so elektroni prostega gibanja, kar omogoča prevodnost toplote in električnega toka.

Kovalentna vez nastane, ko si dva atoma delita elektrone, da bi napolnila svoje zunanje elektronske lupine. Če si atoma delita elektrone enakomerno, je kovalentna vez nepolarna. Če si atoma delita elektrone neenakomerno, je kovalentna vez polarna.

Polarna kovalentna vez nastane, ko si dva atoma neenakomerno delita elektrone. To se zgodi, ko imajo atomi različne elektronegativnosti, kar pomeni, da ima en atom močnejšo privlačnost na skupne elektrone.

Nepolarna kovalentna vez nastane, ko si dva atoma enakomerno delita elektrone. To se zgodi, ko imata atoma podobno elektronegativnost.