4. Požar in nevarne snovi

Gorenje in požar (OG-PNS-1)

• Gorenje je eksotermna kemijska reakcija oksidacije.
• Pri gorenju se gorljiva snov spaja s kisikom, pri čemer kisik deluje kot oksidant.
• Kemijski elementi iz gorljive snovi tvorijo nove spojine, pri tem se sprošča toplota.
• Požar je nekontroliran pojav gorenja, ki ogroža premoženje, življenja ali naravo.

Pogoji za gorenje – požarni tetraeder (OG-PNS-2)

• Pogoji za gorenje so gorljiva snov, kisik in toplota (požarni trikotnik).
• Za pričetek gorenja je potrebna dodatna energija (iskra, plamen, sevanje, vroč predmet).
• Ko trem pogojem dodamo iniciacijsko toploto, govorimo o požarnem tetraedru.
• Gorljiva snov je material, ki se zaradi svoje kemijske sestave lahko oksidira, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.
• Kisik je oksidacijsko sredstvo, v zraku ga je približno 21%.
• Potrebno je vsaj 17% kisika v zraku za gorenje. V nekaterih primerih je gorenje možno tudi pri nižjih koncentracijah kisika ali brez zračnega kisika.
• Toplota je potrebna za oksidacijo. S toploto se snov segreje do vžigne temperature, tekoče snovi hlapijo, trdne pa se razkrajajo.
• Iniciacija za pričetek gorenja je vžigna energija, ki povzroči cepitev vezi med atomi in molekulami.

Vzroki požarov (OG-PNS-3)

• Človeška nepazljivost (goreč cigaretni ogorek, kurjenje kresov v vetrovnem obdobju).
• Izvajanje del, ki povzročijo požar (iskrenje pri rezanju, varjenju).
• Naravni pojavi (udar strele, stik neizoliranih vodnikov električnega toka).
• Samovžigi (vžig sena, trenje jermenov na strojih ali vozilih, mokro gnojilo).
• Gradbene pomanjkljivosti (nepravilno izoliran dimnik).
• Napake na strojih, napravah, električni instalaciji (iskrenje, pregretje naprav).

Požarni razredi (OG-PNS-4)

• A: Trdne gorljive snovi (les, papir, slama, tekstil, volna, premog, umetne mase).
• B: Tekoče gorljive snovi (bencin, nafta, olja, laki, barve, tekoče smole).
• C: Gorljivi plini (metan, zemeljski plin, butan, propan, acetilen, vodik).
• D: Gorljive lahke kovine (magnezij, litij, aluminij v prahu).
• F: Masti, olja in snovi, ki spontano polimerizirajo.
• E (ukinjeno): Električne naprave pod napetostjo (elektromotor, fotovoltaične celice, transformatorji). Če niso priključene so razred A ali B (če gre za energetske transformatorje).

Samovžigi (OG-PNS-5)

• Samovžig je, ko se gorljiva snov vžge sama od sebe, brez zunanjega vira vžiga.
• Pogoji za samovžig so kopičenje nastale toplote, ustrezna količina kisika.
• Snov mora imeti lastnosti, ki lahko povzročijo samovžig.
• Biološki samovžigi: Zaradi delovanja mikroorganizmov, primer je nezadostno posušeno seno.
• Kemijski samovžigi: Gorljiva snov pride v stik s kisikom, zrakom, vodo, oksidantom.
• Fizikalni samovžigi: Zaradi fizikalnih pojavov se gorljiva snov segreje do vnetišča, primer je trenje jermenov.

Produkti gorenja in njihove nevarnosti za gasilca (OG-PNS-6)

• Produkti gorenja so plamen, zublji, toplota, svetloba, plini, dim, žerjavica, trdni ostanek – pepel.
• Plamen je močno segret plin, ki oddaja toploto in svetlobo. Barva je odvisna od vrste gorljive snovi in popolnosti izgorevanja.
• Zublji so dolgi, koničasti in vroči plameni, povezani z nepopolnim izgorevanjem. V zaprtih prostorih so izredno nevarni za gasilce.
• Gorenje je eksotermni proces, ki sprošča energijo v obliki toplote.
• Eden od oblik energije, ki se sprošča pri gorenju je tudi svetloba.
• Ogljikov dioksid (CO2) je plin kiselkastega vonja in okusa, zadržuje se pri tleh. Živim bitjem direktno ni strupen ampak povzroča občutek zadušitve.
• Ogljikov monoksid (CO) je brez vonja in okusa, je lažji od zraka. Živim bitjem je zelo strupen in je poznan tudi pod imenom “krvni strup”.
• Vodna para (H₂O) nastaja kot produkt pri gorenju ogljikovodikov in zaradi izparevanja vlage gorljive snovi.
• Drugi nevarni plini nastajajo pri gorenju umetnih materialov ali kemikalij, so lahko bolj strupeni plini in korozivni plini.
• Dim je mešanica plinastih produktov gorenja in delcev delno zgorelih snovi.
• Žerjavica so močno segrete trdne snovi, ki gorijo z žarenjem in jih je potrebno pri gašenju ohladiti.
• Trdni ostanek – Pepel nastaja pri gorenju trdnih snovi.
• Dobra zaščita pred vsemi produkti je že ustrezna in pravilno nameščena osebna zaščitna oprema gasilca in izolirni dihalni aparat.

Eksplozije (OG-PNS-7)

• Glede na mehanizem nastanka sta dve vrsti eksplozij: fizikalna in kemijska.
• Pri obeh pride do močnega povečanja tlaka in širitve plinov. Plini se širijo hitreje od hitrosti zvoka (340 m/s).
• Fizikalna eksplozija pride do povečanja tlaka v zaprti posodi ali prostoru zaradi segrevanja ali stiskanja plina.
• BLEVE je eksplozivno širjenje hlapov vrele tekočine, ko se plin segreje nad temperaturo vrelišča in pride do zloma posode.

• Boilover eksplozija – Kipenje« Pri gorenju zmesi vnetljivih tekočin v bazenu (npr. surova nafta). Voda, ki je v posodi se zaradi večje gostote spusti

• Kemijska eksplozija je bliskovito hitro gorenje, kjer se v trenutku sprosti velika količina plinov.
• Vnetljivi plini eksplozivno gorijo le v ustrezni zmesi z zrakom, med spodnjo in zgornjo eksplozijsko mejo.
• Razstreliva so namenjene za ustvarjanje eksplozij. Uporabljajo se v rudarstvu, gradbeništvu... (TNT, smodnik, nitroglicerin, dinamit).

Faze požara (OG-PNS-8)

• Faza začetnega požara: Vžig, ob prisotnosti kisika se gorljiva snov vžge zaradi stika, ni intenzivno in običajno je tudi slabo opazno.
• Faza rastočega požara: Gorenje se lahko zelo hitro razvija (plinske eksplozije).
• Z razvojem in širjenjem požara temperatura raste. Plamen zajame ves prostor in požar preide v polno razvit požar (Flash-over - požarni preskok).
• Faza razvitega požara: V požar so zajeti vsi gorljivi materiali v območju gorenja, temperatura ne narašča več tako hitro, izredno sproščanje toplote je v tej fazi.
• Faza pojemajočega požara: V tej fazi pride do pojemanja požara, ker zmanjkuje gorljive snovi ali kisika.

Dinamika razvoja požara v prostoru in na prostem v odvisnosti od pogojev za gorenje (OG-PNS-9)

• Dinamika razvoja požara v prostoru je odvisna od količine in vrste gorljive snovi, fizikalnih in kemijskih lastnosti gorljive snovi.
• Površina gorljive snovi ima večjo aktivno površino za reakcijo, dovod svežega zraka povečuje intenziteto ter odvajanje toplote zmanjšuje intenziteto.
• Na razvoj požara na prostem vpliva vrsta in količina gorljive snovi ter meteorološki pogoji in naklon terena požara.

Požarni preskok in povratni ogenj (OG-PNS-10)

• Požarni preskok (Flashover): V trenutku pride do popolnega razvoja požara in je hipoma v ognju čisto vsa površina oziroma vsa gorljiva snov.
• Če sumimo, da bo v kratkem lahko prišlo do preskoka, ga lahko preprečimo tako, da ohladimo in razredčimo vroče pline pod stropom.
• Možnost nastanka požarnega preskoka prepoznamo po ognjenih valečih zubljih.
• Povratni ogenj (Backdraft): Je požar v zaprtem prostoru zaradi pomanjkanja zraka (kisika), v prostoru je veliko plinskih produktov nepopolnega izgorevanja.
• Ker ni dosti kisika se plini ohladijo kar povzroča srkanje svežega zraka.

Gašenje (OG-PNS-11)

• Princip gašenja temelji na odvzemu enega od pogojev za gorenje (odvzem toplote, kisika, fizična ločitev, dodajanje snovi, ki zavirajo oksidacijo).
• Pri trdnih snoveh voda zmanjšuje termični razkroj, para preprečuje dostop kisiku.
• Gasila z gasilno peno zmanjšuje sevalno toploto in preprečuje dostop kisika.
• Gasilni prah povzroči kemijski vpliv na plamen, prekrije površino in hladi plamen.

Gasilna sredstva (OG-PNS-12)

• Voda: Ima velik hladilni učinek, okolju neškodljiva, obnovljiva. Pri visoki temperaturi se upari in izpodrine kisik.
• Slabosti vode: Je dober prevodnik električnega toka, pri 0°C zmrzne, ima veliko specifično težo, uničuje nekatere materiale.
• Oblika uporabe: curek, razpršena oblika, zalitjem, s paro, kosi ledu.
• Gasilna pena: Zmes vode, zraka in penila v določenem razmerju. Glede na to razmerje ločimo težko, srednjo in lahko peno.
• Gasilni prah: V večini primerov natrijev ali kalijev hidrogenkarbonat. Ima močan dušilni učinek. Kemijsko ni reaktiven, je neprevoden.
• Ogljikov dioksid (CO2): Ima kemijsko nevtralnost. Ker je 1,5 krat težji od zraka zagotavlja dušilni učinek.Je neprevoden za električni tok.
• Dušik (N2) je eden od plinov, ki sestavlja zrak. Kot gasilno sredstvo je uporaben, ker je kemijsko nereaktiven in redči kisik.
• Haloni so tekočine in imajo Dober dušilni učinek.

Gasilni učinki gasilnih sredstev (OG-PNS-13)

• Voda: Hladilni učinek, dušilni učinek, ima udarno moč.
• Gasilna pena: Dušilni učinek - pena se razleze po goreči površini, izpodrine kisik Preprečuje hlapenje vnetljivih tekočin
• Gasilni prah: Dušilni učinek – prekrije gorljivo površino in se na njej zatali v obliki skorje.
• Ogljikov dioksid: Dušilni učinek in ima hladilni učinek.
• Haloni: Dušilni učinek ter Antikatalitični učinek .
• Način uporabe: Dihalne maske, ustrezna oblačila

Nevarne snovi (OG-PNS-14)

• Nevarne snovi so snovi, ki imajo najmanj eno od nevarnih lastnosti in so kemijski elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljeni v proizvodnem procesu, vključno z dodatki.
• Eksplozivne snovi reagirajo tudi ob odsotnosti kisika, pri čemer se sproščajo plini (trdne, tekoče, pastozne).
• Oksidativne snovi povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi snovmi.
• Zelo lahko vnetljive snovi imajo izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče.
• Lahko vnetljive snovi se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja zunanje energije.
• Vnetljive snovi imajo samo nizko plamenišče.
• Zelo strupene snovi povzročijo smrt ali akutne/kronične okvare zdravja že v majhnih količinah.
• Jedke snovi lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo v stik z njim.
• Dražilne snovi niso jedke, vendar lahko v kratkem času povzročijo vnetje kože ali sluznice.
• Snovi, ki povzročajo preobčutljivost.

Označevanje nevarnih snovi (OG-PNS-15)

• Nevarno snov se označuje na embalaži v skladišču. Simboli so piktogrami - etikete, nalepke ali tabele, ki so odvisni od velikosti embalaže (ne sme biti manjši od 10x10mm).
• Dodani so stavki o nevarnosti H-stavki in previdnostni stavki S - stavki.
• Vozilo za prevoz mora biti jasno označeno (oranžna tabla s črnim robom -UN številko) z nalepkami nevarnosti - piktogrami.

Nesreča z nevarno snovjo (OG-PNS-16)

• Nesreča z nevarno snovjo je dogodek, povzročen z nenadzorovanimi silami.
• Ogroža življenje in zdravje ljudi ter živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženje ter ima škodljive vplive na okolje.
• Do nesreče lahko pride zaradi uhajanja, iztekanja, razsutja ali požara nevarne snovi.
• Nesreče z nevarnimi snovmi se lahko zgodijo pri nepremičnih virih tveganja ali pri prevozu nevarnega blaga (po cesti, železnici, v zraku in po morju, ekološke nesreče v kmetijstvu/ privatnem sektorju ali zaradi terorizma ali vojne.

Osebna in skupna zaščitna sredstva gasilcev pri nesrečah z nevarno snovjo (OG-PNS-17)

• Zaščitna stopnja: Zaščitna obleka in dihalni aparat, zaščitna podobleka, izolirni dihalni aprat, rokavice, škornji, nogavice, čelada in podkapa.
• Zaščitna obleka: pred tekočinami Zascitna obleka zaščitita pred tekočinami, Podobleka, Izolirni dihalni aparat (IDA), Gumirane rokavice, škornji, nogavice, podkapa, čelada
• Kemijska zaščitna obleka Podobleka, IDA, Komplet zaščitnih oblačil, Čelada, Podkaoa, Gumirani škornji in rokavice
• Zaščitna obleka-toplotno izolirana in kemično odporna.
• Dodatna/ delno zaščitna sredstva: Celoobrazna plinska maska s filtrom, ali le del maske.