Geografija Evrope in hidroenergetski viri

Evropa

• Evropa je obkrožena s Severnim, Sredozemskim in Atlantskim morjem.
• Severna meja Evrope se deli z Azijo: Ural, Kavkaz, Ural, Kaspijsko jezero, Manšelska in Azovska morja, Črno morje, Bospor in Dardanele (med Hameršanima).
• Ključne točke:
  • Nordkap (Norveška)
  • Rt Roča (Portugalska)
  • Rt Matapan (Grčija)
  • Najvzhodnejša točka Evrope: Jekaterinburg (Rusija)

Morfološke enote

Obala in njena oblika

• Fjordovi: pogosti v Norveški, Islandiji in Švedski.
• Estuariji/Lagune:
  • Estuariji: mešanica slane in sladke vode.
  • Lagune: blizu obale, zaščitene z obalo.
• Deltas:
  • Delte reke Donave v Romuniji, Rone, Rena, Đoke, Pada.
• Vlažne cone:
  • Nizozemska, Belgija.

Tektosfera Evrope

• Predkambrij:
  • Baltiški, Ukrajinski šit
• Paleozoik:
  • Stari: Kaledonska orogeneza.
  • Mladi: Hercinska orogeneza, Srednji Ural, Meset (Španija), Ural.
• Kvartar:
  • Pleistocen: ledena doba, gorska, lahinitarska, podceline.

Podnebje

• Vplivi toplega pasu.
• Vremenske sredice:
  • Islandska: minimum (ciklone), topološko/hladno fronto.
  • Azorska: maksimum (anticiklona), južna Evropa, toplo in suho vreme.
  • Podbene: maksimum (anticiklona), vzhodna Evropa, vlažno vreme.
• Podnebni dejavniki:
  • geografska širina.
  • Razporeditev kopnega in morja.
  • Ografski dejavniki.
  • Rešef: Slovenija.

Vodovje

• Plovne poti:
  • Evropska plovna pot.
  • Reka Ren-Majna-Donava.
• Podtalnica: osnovni vir pitne vode.
• Hidroenergija: pomembna v Avstriji, Švici, Norveški, Islandiji in Švedski.
• Jezerski turizem:
  • Finska, Švica, Avstrija, Slovenija.
• Ribolov:
  • rekreacijski, industrijski.
• Gozdarstvo.

Družbeni procesi v Evropi

• Železna zavesa (14.5.1955):

  • Varšavski pakt (vzhodni blok).
  • Uradno je bilo podpisano v Moskvi.

• Jugoslavija (Tito):

  • Izstop iz Varšavskega pakta.
  • Bližnja povezava z Egiptom in Indijo.

• Jezikovne skupine:

  • Indoevropski:
    • Slavanski: slovenski, hrvaški, makedonski.
    • Germanski: angleščina, nemščina, švedščina.
    • Romanski: italijanščina, španščina, portugalščina, francoščina.
    • Keltski.
    • Balkanski: latvijščina, litvanščina.
    • Grščina.
    • Albanščina.
  • Neindoevropski:
    • Ugrofinski: madžarščina, finščina, estonščina.
    • Turski.
    • Baskijski (v Španiji).

• Verske skupine:

  • Katoličani (zahodna Evropa).
  • Protestanti (severna Evropa).
  • Pravoslavni (Balkan).
  • Muslimani (Albanija).
  • Drugi.

Migracije v Evropi

• Trije valovi migracij:
  • Prvi val: po 2. svetovni vojni.
  • Drugi val: v 60. letih, "zlata leta" v Franciji.
  • Tretji val: v 21. stoletju, družine in posamezniki.

Gospodarstvo

• Razvito gospodarstvo (str. 23).
  • Intenzivna industrija (London, Dubrovnik).
  • Moderna bančna središča (London, Rotterdam, Frankfurt, München, Milano).
• Degradacija okolja:
  • Reka Ren (v 70. letih).
  • Skandinavska jezera (v 80. in 90. letih).
  • Črni trakti (Poljska, Nemčija, Češka).
  • Aralsko jezero (Kazahstan, Uzbekistan).
  • Černobil.
  • Sredozemsko morje.

Odpadki in recikliranje

• Zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj, povrni.

Evropska Unija

• 27 držav članic.
• 44 držav v Evropi.
• Evropska himna.
• 8. maj: Dan Evrope.
• Euro (od 2002).
• Ustanavljene članice (6): Beneluks, Nemčija, Francija, Italija.

Ključni dogodki

• 1992: podpis Maastrichtske pogodbe.
• Ženevski sporazum do 2050: podpora podnebni nevtralnosti Evrope.

Skupna politika

• Od 1.1.1962: Skupna kmetijska politika (CAP).
• Cilji:
  • Podpirati kmete.
  • Zagotoviti trajnostni razvoj.
  • Zagotavljati stalen dostop do hrane.
  • Pomoč pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
  • Zaščititi biotsko raznolikost.
  • Ohraniti delovna mesta v kmetijstvu.
• Ključna področja:
  • pridelava žita, mleka in mesa,
  • razvoj podeželja.
  • spremljanje in nadzor
  • prilagajanje strategij.

Deveti cilj Skupne kmetijske politike

• Zagotavljanje pravičnega dohodka za kmete.
• Podpora kulturi.
• Ohranjanje morskih ekosistemov.
• Prilagajanje na podnebne spremembe.
• Večja podpora zelenim praksam.
• Ohranjanje krajine in biotske raznolikosti.
• Podpora mladim kmetom.
• Dinamični podeželski prostori.
• Zaščita kakovosti hrane in zdravja.

Države, ki proizvajajo višek hrane

• Francija.
• Nizozemska.
• Danska.

Zahteve Komisije

• Višja podporna plačila za male in srednje kmetije.
• Pravičnejša porazdelitev plačil.
• 2% plačil za mlade kmete.
• Ohranjanje zemljišč, bogatenje tal in zaščita sort.
• Zmanjševanje ravni amoniaka in dušikovega oksida.
• Sodelobnaje namesto diversifikacije pridelkov.

Oznake

• Zaščitena geografska oznaka:
  • izdelek z določenega geografskega območja z uporabo tradicionalnih znanj in postopkov.
  • primer: kraški pršut, goriška brda, olivno olje iz Stjerne, šebelići iz Zadarja.
• Zaščitena oznaka porekla:
  • vse faze proizvodnje morajo biti v določenem geografskem območju.
  • primer: arancini iz Salerna, pršut iz Šumadije.
• Zaščitena tradicija:
  • tradicionalni način pridelave ali priprave, ne glede na geografijo.
  • primer: identične, pršut iz Istre, kraška suha.
• Regionalno povezovanje:
  • Alpe-Dalmacija-Jadran, Alpe-Adria, Zeleno črtaka, Lombardija, Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Friuli.

Sadržaj

• Koherentni sadržaj:
  • ohranjanje biotske raznolikosti,
  • kakovost izdelkov.
  • javna infrastruktura (promet, telekomunikacije).
• Regionalni sadržaj:
  • zmanjševanje razlik v razvoju med regijami.
• Socialni sadržaj:
  • zaposlovanje, dinamika razvoja.

Zeleni dogovor do 2050

• Območje: podpora podnebni nevtralnosti Evrope.
• Cilji:
  • trajnostni gospodarski razvoj,
  • zelena tehnologija,
  • prehod na obnovljive vire energije,
  • socialna pravičnost.

Zeleni prehod

• Pristop:
  • pameten pristop na regionalni ravni.
• Oblasti:
  • podpora domišljiji,
  • rešitve za mobilnost,
  • energizacija podjetništva,
  • zelena gospodarstva.

EU in temeljni principi

• Dostopnost.
• Sloboda.
• Emancipacija.
• Socialnost.
• Pravna država.
• Banjalučka unija:
  • podporni program EU za financiranje držav.
  • Novi zahtevki, proračunska stabilnost, okrepljen nadzor kapitala, boljša administrativna podpora.
  • Evropska centralna banka nadzira 130 največjih bank.

Praktično: EU - kam porabimo denar?

1. Trgovinske poti:
   • vzpostavljanje mreže (trgovinskih poti).
2. Ekonomska in socialna kohezija:
   • razvoj tehnologij,
   • zmanjševanje regionalnih razlik.
3. Konkurenčnost za rast:
   • spodbujanje inovativnosti,
   • energijska neodvisnost.
4. Globalna Evropa:
   • mednarodno sodelovanje,
   • humanitarna pomoč.
5. Upravljanje:
   • učinkovito upravljanje.
6. Vrednosti:
   • boj proti migrantom,
   • ponovna opredelitev varnostnih in zdravstvenih nalog,
   • ohranjanje kulture.

Euro

• Sredstva:
  • carine, davki.
• Od 2021:
  • prispevek za financiranje embalaže.
• Definicije:
  • variacija lim in stabilizacije,
  • napetosti med državami članicami EU.

Angažirane slobodne tržišča

• Prost trg blaga:
  • svoboda trgovine.
• Prost trg storitev:
  • svobodno opravljanje storitev.
• Prost trg kapitala:
  • svoboda gibanja denarja.
• Prost trg oseb:
  • svoboda dela v vseh državah članicah.

Schengen

• Brezzobročnost prehoda:
  • brez carin in policijskih nadzorov.
• 22 članic EU.
• Moderna za zvunjiv EU:
  • omejevanje priseljevanja.

Izvornica HZv

• Trgovska posljedična agenda:
  • povezanost trgovinskih politik.
  • povečanje učinkovitosti globalizacije.

Navrci po mehanizovanju

• Clustere kupne vrednosti:
  • varna ravan, električne žerjave, mlinice za krmila.
• Nezavisni sistem:
  • zmanjšanje tveganj povezanih z lastnimi vozili.

Napomene

• REACH: sistem registracije, evalvacije, avtorizacije in omejevanja kemikalij.
• Viri REACH:
  • Kanada (2011).
  • Japonska (2014).

Kako deluje Evropska unija

• Sedišče: Bruselj, Luksemburg, Strazbur.
• 3 institucije: Evropska komisija, Evropski parlament, Evropski svet.

Evropski svet (vodiče predarnik)

1. Sastavljanje in vođenje:
   • na osnovu članica EU.
   • sestanek vodiči vodijo predloge za evropsko zakonodajo.
2. Nemčija je članica EU od 1995. leta.
   • Nemčija usmerja delo EU.
3. Dodela dijaloga:
   • političnim problemom in predlogov zakonov EU.

Evropska komisija

1. V Sloveniji:
   • vodja slovenske delegacije v Bruslju.
   • zadolžen za poslove v okviru oblasti (npr. varstvo okolja).
2. Poslovi:
   • pripravlja zakonodajo in izvaja politike EU.

Evropski parlament

1. Polnaženje in sastav:
   • neizvršilna institucija.
   • predlaga zakone EU.
2. Zastopniki:
   • v različnih skupinah.
   • 19 Slovencev: Marija Šer, Alfi Tern.
3. Odloženje:
   • demokracije,
   • nadzora nad institucijami EU.

Svet EU/Svet Ministrov

1. Ministri:
   • iz vsake države članice.
   • zastopniki svojih držav.
2. Zastupanje interesov držav članic.
3. Oblikovanje politike EU.
4. Usklajujejo mednarodne sporazume.

Zajednica

• Različne skupine za vrednosti politik EU.
• Alenka Bratušek, Luka Messji, Željka Rojar.

Preizkusite svoje znanje o geografski strukturi Evrope, njenem vremenu in vodnih virih. Quiz vsebuje vprašanja o morjih, delta Dunava, in povezavi med državami in njihovimi viri. Spoznajte, kako geomorfološki procesi vplivajo na evropsko pokrajino.