Evropa kot kontinent in morja

Kontinentalna poledenitev, ki je zajela skoraj celotno severno polovico Evrope v pleistocenu.

Nahajališča kovinskih rud se nahajajo predvsem v predkambriju in paleozojskih sredogorjih Evrope.

Tri glavna vremenotvorna središča (Islandski minimum, Azorski maksimum, Sibirski maksimum) vplivajo na podnebje v Evropi.

Podnebje, značilno za zahodno Evropo, z veliko padavinami in zmernimi temperaturami.

Podnebje v osrednji Evropi, ki ima velike razlike med letnimi temperaturami.

Plovne reke (Ren, Majna, Donava) so pomembne za promet v Evropi.

Onesnaženje zraka, ki vpliva na okolice in populacije.

Reke in jezera obsegajo celotno evropsko geografsko območje.

Evropa ima veliko narodno, jezikovno in versko raznolikost, kar vključuje avtonomistična in separatistična gibanja nekaterih narodnih manjšin (npr. Baskov in Kataloncev v Španiji).

Evropska jezikovna sestava je večinoma indoevropska (slovanske, germanske, romansko-keltske, baltske skupine). Vendar obstajajo tudi neindoevropske skupine (npr. ugrifinski jeziki).

Evropi prevladujejo krščanske vere (katoličani, protestanti in pravoslavci), vendar se srečamo tudi z drugimi verovanji (muslimani, hindujci, judje).

Evropska migracija je izkušala več valov, predvsem iz Evrope v razvite zahodne dele, prekinjen zaradi naftne krize in ponovno v 80ih letih in v južno Evropo, z izjemo leta 2015 begunska kriza preoblikovala smeri.

Večje naselitve v Evropi se nahajajo v srednji, zahodni in južni Evropi, nizozemski., s posebnimi zgostitvami v Padski in Panonski nižini in ob obalah južne Evrope.

Meja med Evropo in drugimi celinami, ki se deli na gorovje Ural, reko Ural, Kaspijsko jezero, Maniško podolje, Azovsko in Črno morje, ožini Bospor in Dardanele ter Egejsko morje.

Hribovita območja, kot so Islandija, Britansko otočje, Korzika in Sardinija.

Obala, ki je značilna za Norveško, Islandijo in Škotsko, kjer so potopljene ledeniške doline, ki omogočajo globoko plovbo.

Obala, ki poteka čez relief in spominja na fjord, značilna za jugozahodno Irsko in severozahodno Španijo.

Obala, ki poteka vzporedno z geološko zgradbo, značilna za Dalmacijo.

Plitvo morje, povezano z obalo.

Geološki proces, ki je značilen predvsem za Islandijo in Južno Evropo, odgovoren za vulkane kot so Etna in Vezuv.

Geografska delitev Evrope na vzhod, zahod, sever, jug in jugovzhod.

Rusija ima raznolike fizikalno-geografske značilnosti, vključno z različnimi podnebnimi območji, reliefom in naravnimi viri.

Podnebje v Rusiji se zelo razlikuje glede na geografsko širino in celinski vpliv. Vplivajo nanj tudi bližnje vodne površine.

Na zahodu Rusije je podnebje delno blaženo zaradi vpliva Atlantskega oceana, ki prinaša bolj vlažno in zmerno podnebje.

Carska Rusija je bila velika kolonialna moč s despotsko vladavino, ki je bila pogosto označena z revščino, korupcijo in podjarmljenim prebivalstvom.

Sovjetska zveza, nastala po oktobrski revoluciji, je bila komunistična država s centraliziranim gospodarstvom. Uveljavila je politično in narodnostno prevlado, ter nacionalizirala naravne vire.

Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do nastanka neodvisnih držav, medtem ko je Rusija obdržala velik gospodarski in politični vpliv na nekdanje sovjetske republike.

Centralno planirano gospodarstvo je način gospodarjenja, kjer država nadzira proizvodnjo in porabo. S tem povezane so petletne načrte.

Reforme perestrojka in Glasnost, uvedene v Sovjetski zvezi, sta pomenili prestrukturiranje gospodarstva in večjo odprtost do javnosti, vendar sta se izkazali za prekompleksne za uspešno uvedbo in so privedle do razpada države.

Jelcinova doba je v Rusiji prinesla privatizacijo gospodarstva, ki je povzročila po eni strani nastanek finančnih oligarhov, po drugi pa revščino prebivalstva.

Putin je omejil moč finančnih oligarhov, spodbujal tuja vlaganja in izkoristil visoke cene nafte za povečanje ruske ekonomije.

Privatizacija kmetijstva v Rusiji je bila zapletena, kjer so bili nekdanji kmetijski kolektivi preoblikovani, vendar so skupna kmetijska gospodarstva vseeno še vedno pomembna.

Rusija ima ogromne zaloge zemeljskega plina in nafte, ki sta ključna ekonomska gonila, medtem ko so Gazprom in Tjumenska oblast pomembni igralci na tem področju.

Industrializacija je v Rusiji povzročila onesnaženje zraka, podtalnice in tal, ki so posledica industrijske dejavnosti.

Ukrajina je po površini največja država v Evropi, njena celinska površina je večja od Španije in Francije skupaj.

Ukrajina je politično razdeljena med zahodni, proevropski del, ki se bolj nagiba k katolištvu in uporabi ukrajinščine, ter vzhodni del, ki je bolj povezan z Rusijo in ima močno rusoficirano prebivalstvo.

Oranžna revolucija leta 2004 je bila množični protest zaradi domnevnih goljufij na predsedniških volitvah. Protesti so pripeljali do ponovitve volitev in zmage Viktorja Juščenka, ki je bil proevropsko usmerjen.

Krim je polotok na Črnem morju, ki je leta 1954 postal del Ukrajine. Vendar pa se je leta 2014 po ruski invaziji priključil Rusiji.

Černobil je mesto v Ukrajini, kjer se je leta 1986 zgodila katastrofa v jedrski elektrarni. Eksplozija reaktora je sprožila obsežno radioaktivno kontaminacijo.

Belorusija je soseda Ukrajine na severu in je ostala najtesnejša ruska zaveznica po razpadu Sovjetske zveze.

Moldavija je država, ki meji na Ukrajino na jugozahodu. Prebivalstvo je romanskega izvora in obstajajo težnje za priključitev k Romuniji.

Pridnestrska republika se nahaja v Moldaviji in je samooklicana država, ki ni mednarodno priznana. Večinoma jo naseljuje slovansko prebivalstvo.