Evolucija Konja: Od Eohippusa do Equusa

Nastanek in Evolucija Konja

• Izvor konja je Eohippus, pradavna žival.
• Obdobje nastanka je Eocen, pred 50-70 milijoni let.
• Najden je bil v Severni Ameriki (Skalno gorovje, reka Mississippi).
• Prednik današnjega konja je rod Equus.
• Evolucija konja je potekala s spreminjanjem zaradi prilagajanja okolju.

Evolucijske Stopnje

• Eohippus je prvi prednik konja.
• Eohippus je naseljeval vlažne, močvirne gozdove.
• Prehranjeval se je z listi subtropske flore.
• Na sprednjih nogah je imel štiri prste, na zadnjih pa tri.
• Eohippus je imel sprednji prst močnejši od ostalih.
• Mesohippus je bil velikosti lisice (35 cm).
• Mesohippus je hodil po celotnem podplatu.
• Sledijo še Merychippus, Pliohippus in Equus Przewalski.

Spremembe Življenjskega Prostora

• Gozdove zamenjujejo travnate površine (stepe).
• Mehka tla se spremenijo v trda (stepna tla).
• Sočno listje nadomesti trda trava.

Prilagoditve za Preživetje

• Povečano je zobovje in prebavni trakt.
• Telesna struktura se je spremenila, kar omogoča gibkost, hitrost in vzdržljivost.
• Konji imajo razširjen prsni koš, ravnanje hrbta in telesa ter podaljšane noge.
• Srednji prst se je pri preoblikoval v kopito.
• Stranska prsta so se skrajšala.

Nastanek Prvega Konja - Teorije

• Obstajajo tri teorije o nastanku konja: Monofiletska (iz enega prednika), Difiletska (iz dveh prednikov) in Polifiletska (iz več prednikov).
• Najbolj priznana je Monofiletska teorija, ki temelji na številu kromosomov.
• Prednik današnjega konja je Equus Przewalski.

Equus Przewalski

• Naseljuje Srednjo Azijo (Mongolijo) in živalske vrtove.
• Višina je približno 140 cm, dolžina 230 cm, teža pa 200-300 kg.
• Barva je rdeče rjava, zlato rumena.
• Ima veliko glavo, konveks, majhne oči in pohlevne uši.
• Njegova življenjska doba je okoli 28 let.

Zoološka Razvrstitev Konja

• Razred: Sesalci, Podrazred: Višji sesalci.
• Red: Kopitarji, Podred: Lihoprsti kopitarji (zebra, polzel, ad).
• Družina: Konji, Rod: Equus.
• Vrsta: Equus Caballus (pravi konj).

Udomačitev Konja

• Konja so udomačili pred 3000-4000 pr. n. št.
• Uporablja se za šport, turizem, rekreacijo, kmetijstvo in vojaške potrebe.
• Razvoj konjereje je pospešilo nastanek številnih pasem s selekcijo.

Lastnosti Ohranjenega Življenja Konja

• Ohranil je lastnosti iz prvotnega načina življenja.
• Pomembno je poznati in razumeti konjeve reakcije, telo, potrebe in obnašanje.

Prvotni Način Življenja

• Konj je socialna žival z veliko gibanja.
• Ima šibek prebavni trakt, občutljiv na krmo.
• Ima dobro razvita čutila in gibala ter je plaha žival.
• Je odporen na vremenske razmere ter potrebuje svetlobo.
• Ima šibek imunski sistem.

Zunanjost Konj

• Prepoznavanje zunanjosti je izredno pomembno.
• Skladna zgradba in kondicija vpliva na delovno sposobnost.
• Zunanji videz je pomemben pri opisovanju in ocenjevanju konj.
• Konja opisujemo/razpoznavamo po barvi dlake, pasemskem tipu/namenu, spolnem tipu telesni zgradbi, prirojenih/pridobljenih znakih lastnostih in starosti.

Tipi Dlake

• Krožno dlako pokriva celo telo.
• Zaščitno dlako je daljša in debelejša, pokriva izpostavljene dele telesa - vrat in pozimi rep in noge.
• Tipala dlaka je na konjevih ustnicah, nozdrvih in vekah (ima živce).
• Volnena dlaka je prisotna pri žrebetih, pri odraslih pa le pozimi.

Barvni Tipi Dlake

• Vranec: dlaka črna, griva in rep črna.
• Rjavec: dlaka rjava ali rdečkastorjava, griva, rep in zgornji del nog črna.
• Lisjak: dlaka rjava, griva in rep iste barve ali svetlejši.
• Belec: dlaka, glava in rep bela.
• Postanejo le leti iz katere druge barve
• Sivec: koža je temna, dlaka je bela pomešana s sivo ali črno.

Znamenja in Dlačnični Vrtinci

• Prirojena bela znamenja na konjevi glavi in nogah služijo za identifikacijo.
• Natančno so opisana v potrdilu o poreklu in potnem listu.
• Pridobljena znamenja so brazgotine, poškodbe, žigi.
• Dlačnični vrtinci so posledica nateznih sil mišic ali pritiska konjske opreme.

Pasme Konj

• Skupina živali znotraj vrste, ki si je podobna po telesni zgradbi in proizvodnih lastnostih.
• Te lastnosti prenašajo na svoje potomce.
• Obstaja več kot 300 selekcioniranih pasem.
• Pri odbiri se upoštevata telesna oblika (morfološka selekcija) in delovna sposobnost (funkcionalna selekcija).
• Pasme se delijo na polnokrvne, toplokrvne, male konje in ponije ter hladnokrvne.

Polnokrvni Konj

• Konji, katerih oče in mati sta potomca priznanih polnokrvnih konj.
• Obstajata dve polnokrvni pasmi: arabski in angleški polnokrvni konj.

Arabski Polnokrvni Konj

• Izvira iz Arabije in severne Afrike.
• Je najlepši, najplemenitejši, najvzdržljivejši in najvztrajnejši konj.
• Višina: 140-153 cm, dolžina: 145-155 cm, teža: 300-350 kg.

Angleški Polnokrvni Konj

• Nastal v Veliki Britaniji s križanjem arabskih, berberskih, turških in perzijskih ter kobil kraljevih hlevov.
• Višina: 159-165 cm, dolžina: 160-170 cm, teža: 500 kg, doseže 70 km/h.
• Je zrel pri 2-3 letih, plemensko zrelost doseže pri 5-6 letih.
• Uporablja se za lovsko jahanje, hitrostne dirke in preskakovanje ovir.
• Meliator izboljšuje druge pasme s plemenitostjo, skromnostjo, lepoto in vzdržljivostjo.

Toplokrvni Konji

• Pri nastanku toplokrvnih konj sodelujejo angleški in arabski polnokrvni konji.
• Pasme vključujejo francoskega jahalnega konja, hanoveranca, lipicanca in holstajnca.
• Višina: 161-170 cm, teža: 600 kg.
• Sposobnost razmnoževanja: 3-4 leta.
• Uporabljajo se za kasaške dirke, jahalni turizem, vse jahalne športne discipline in vprego.

Hladnokrvni Konji

• Hladnokrvni konji so težki in delovni konji, ki so močni, vzdržljivi in mirni.
• Pasme vključujejo slovenskega hladnokrvnega konja, shira, posavskega konja, norika in belgijca.

Mali Konji in Poniji

• Pasme dosežejo višino od 1,2 do 1,45 cm, poniji pa do 1,2 m.
• Pasme malih konj: islandski konj, haflinger, bosanski planinski konj in welsh poni.
• Pasme ponijev: falabela, shetland in valižanski poni.

Slovenske Avtohtone in Tradicionalne Pasme Konj

• Avtohtone pasme: posavski (hladnokrvni) konj, slovenski hladnokrvni konj in lipicanec.
• Tradicionalne pasme niso navedene.

Telesna Zgradba Konja

• Konjsko telo se deli na glavo, trup z vratom in noge.
• Konjski strokovnjaki (HIPOLOGI) telo delijo na sprednji del (glava, vrata, sprednje noge), srednji del (trup do kolka) in zadnji del (križ in zadnje noge).
• Vsi deli morajo biti skladno povezani.
• Pasemski tip kaže značilnosti svoje pasme in ustreza telesnim meram.
• Spolni tipi se razlikujejo med kobilo in žrebcem.

Kobile in Žrebci

• Kobila ima plemenito glavo, tanjši lep vrat ter enakomerno razvit prednji in zadnji del.
• Žrebec ima izrazito glavo, velike oči, živahen pogled, močan vrat ter močno razvit prednji del.

Oblike Konj

• Presoja konjeve zunanjosti je odvisna od namena uporabe.
• Vsi konji morajo izpolnjevati osnovne pogoje za moč, hitrost in vzdržljivost.
• Pomembna je duševna pripravljenost za delo.
• Zunanjost je le ena od predpostavk uspešnosti konja.

Glava, Vrat in Viher

• Glava ima velike, trikotne nozdrvi, velike, jasne oči, majhna ušesa, široko celo in ravno ali ukrivljeno nosno linijo.
• Vrat pomaga uravnavati ravnotežje pri delu.
• Idealen vrat je dolg, mišičast in pravokotno nasajen na pleča.
• Prekratki vratovi ovirajo dober naslon.
• Viher ima pomembno vlogo pri mehaniki gibanja in mora biti dolg, širok, izrazit in mišičast.

Zobovje pri Konju

• Zobje so sestavljeni iz zobne pulpe, zobovine (dentina), sklenine in zobnega cementa.
• Samci imajo 3 sekalce in 1 podočnik, samice pa 3 sekalce.
• Tako samci kot samice imajo 3 predmeljake in 3 meljake.
• Starost konja se lahko oceni po zobovju.

Določanje Starosti

• Točna starost konja se ugotovi po rojstnem listu ali rodovniku.
• Starost se lahko oceni po rasti mlečnih zob, menjavi zob, obrabi zob, spremembi grizne ploskve in položaju zob.

Nepravilnosti Zobovja

• Prirojene nepravilnosti: preštevilno zobovje, premajhno število zob, krapje zobovje in ščukasto zobovje.
• Pridobljene nepravilnosti: konice zobnih robov, zobovje hlapačev in ostro zobovje.

Reprodukcija Konj

• Spolna in plemenska zrelost kobile nastopi pri 15-18 mesecih.
• Kobile so sezonsko poliestrične, gonjenje poteka samo v določenem obdobju leta (februar - november).
• Gonjenje je intenzivnejše z narastujočo dolžino dnevne svetlobe (februar - avgust).

Znaki Gonjenja in Trajanje Ciklusa

• Znaki: nemir, žgečkljivost, pogosto izločanje sluzi in urina, nekatere postanejo hudobne.
• Ciklus traja 21 dni (varira med 18 in 30 dni).
• Gonjenje traja 7 dni (varira med 5 in 12 dni), konča se z ovulacijo.
• Najprimernejši čas za pripust je 24 ur pred koncem gonjenja.

Načini Pripusta

• Naraven pripust: Hamerski (en žrebec, več kobil na paši) in na roki (voziš kobilo k žrebcu).
• Osemenjevanje: vnos semena v ženska rodila, osemenjujejo se krave, svinje in kobile.
• Embrio transfer: kobili se izpere maternica, vzame jajčece, pregleda, ali je oplojeno, zamrzne in vsadi v drugo kobilo.

Brejost

• Znaki brejosti: kobila se ne goni več, poveča se ji ješčnost, umirja se, izogiba sovragom, premikanje ploda se opazi po 6 mesecih.
• Brejost se ugotavlja z ultrazvokom po 17. dnevu, rektalno od 6. tedna do 3. meseca ali s pregledom urina po 125 dneh.
• Trajanje brejosti: 335 dni.

Priprave Pred Porodom

• Kobila mora imeti pripravljen porodni boks 30 tednov pred porodom.
• Kobilo se razkuži in poveže kopita, očisti področje anusa, vulve ter vime.
• Porodni boks se nastelje z dobro slabo.

Faze Poroda

• Prva faza (odpiranje) traja do nekaj ur.
• Pred porodom se seski zaprejo s smolo.
• Znaki bližajočega poroda: nemir, znojenje, pogosto uriniranje in blatenje.
• Druga faza (iztiskanje plodu) traja do 60 minut.
• Pri porodu odteče plodovna voda, sledi žrebe, popkovina se pretrga sama.
• Tretja faza (izločanje posteljice) traja 15-90 minut.

Novo Rojeno Žrebe

• Mora sesati najkasneje 30 min po porodu in vstati 1-2 uri po porodu.
• Žrebe sesa na začetku na cca 20 min in popije vsaj 2 dl mleka.
• Žrebe nima protiteles ob porodu, zato mora zaužiti mlezivo v 24 urah.

Zavrnitev Žrebeta

• Prvesnice pogosteje zavrnejo žrebe kot kobile.
• Kobile ki so zavrnile žrebeta niso primerne za nadaljnje rejo.
• Žrebe se v primeru zavrnitve izolira od kobile.

Prehrana Konj

• Konj je rastlinojed (herbivori), njegovo prebavilo je manjše kot pri govedu.
• Razgradnja celuloze OH je težka.

Resorpcija in Kakovost Krme

• Resorpcija je vsrkavanje hranilnih snovi.
• V tankem črevesu se vsrkavajo ogljikovi hidrati, beljakovine, vitamini in minerali.
• V debelem črevesu se vsrkavajo beljakovine in nekatere kisline.
• Če ena stvar manjka pri prehrani, potem ni ravnovesja.
• Najpomembnejše je kakovostno seno.
• Želodec 16-20L, tanko črevo -- 65L, slepo črevo 1m, debelo črevo 6-8m in 95L.

Začetek Prebave

• Odvija se v ustni votlini.
• Potrebno je močno in zdravo zobovje.
• Pomembni so mletje in drobljenje krme.
• Poteka kemična in mikrobna prebava.
• Vlakninska krma ni tako nadomestljiva (meljaki).
• Napajalnik, krmilnik in pribor morajo biti čisti.

Poraba Energije in Pravila Krmiljenja

• Poraba energije je odvisna od dela konja.
• Krmljenje je odvisno od pasme glede na temperament.
• Krmimo z veliko vlakninske krme, krmimo večkrat in pogosteje z majhnimi obroki.
• Spremembo krme uvajamo postopoma.
• Napajamo pred krmljenjem predvsem pred koncentrirano krmo.

Razgradnja Hranil

• Beljakovine se razgradijo do aminokislin, ogljikovi hidrati do monosaharidov (glukoza) in maščobe v jetrih
• Beljakovine so gradbeni elementi celic, ogljikovi hidrati in maščobe pa vir energije.
• Hitro dosegljivi so OH v mišicah in jetrih, težko dosegljivi pa v maščobnem tkivu.

Ostala Hranila

• Škrob (50%) – potreben motnje v prebavi.
• Glukoza - absorbira se v tankem črevesu.
• Celuloza, hemiceluloza, pektini → prebavljajo se v debelem črevesu.
• Organske kisline (Ocetna, propionska, maslena kislina) → vir energije, tvorijo se v gikogenu.
• Maščobe so pomemben vir energije.

Balastna Energija

• 8 % maščob v balastni energiji obroka
• Lahko se razgradijo v energijo (kot enegijo)
• Pomembne = ni pogosto - poraba za delo, trening, izločajo se.
• Večja obremenitev = večja uporaba (znoj , urin ).

Napotki za Krmljenje

• Obrok mora biti primerno sestavljen in uravnotežen.
• Krma naj bo razdeljena na tri ali štiri obroke.
• Krmni obrok je sestavljen iz več sestavin.
• Pri oskrbi zobovja konj je potrebna posebna pozornost.
• Sestavine obroka morajo biti higienske in zdravstveno neoporečne.
• Krmljenje s posladek (sladkorji, maščobe) je potrebno uvajati postopoma v 7-10 dneh.

Pravila Krmenja

• Krmimo individualno, glede na kondicijo, delo in temperament.
• Krmimo kakovostno krmo, z veliko voluminozne krme.
• Krmimo večkrat, pogosteje z majhnimi obroki ob isti uri.
• Spremembo uvedemo postopoma; dodajamo sočno krmo (vsebuje vodo).
• Po krmljenju sledi najmanj ena ura počitka in napajamo vedno pred krmljenjem.
• Žival se opazuje ter ocenjuje njeno stanje.

Ocenjevanje

• Pomembno je ali primerno ustreza potrebam živali (vrsto, starost, produktivnost in zdravstveno stanje živali)
• Preverjamo ali je obrok energetsko in hranilno uravnotežen (vsebnost beljakovin, energije, mineralov in vitaminov).
• Ocenjujemo vidik, vonj teksturo in prisotnost plesni.
• Poleti dodajamo minerale in vlaknine, v zimskem času pa več energije.
• Shramba mora biti zaščitena pred vlago, plesnijo in glodavci.

Tehnike Krmljenja

• Upštevamo pravilne razmike med obroki ter dostop do sveže vode.
• Krmo prilagodimo glede na potrebe živali, telesno kondicijo in proizvodnjo.
• Obrok mora biti ekonomsko upravičen (stroški...).
• Krmljenje mora biti preventivo pred boleznimi.
• Preverja se kakovost končnega produkta (mleko, meso) ter analiziramo sestave mleka, rasti in telesne mase pri pitanih živalih.