Geografija 2 Test PDF

GEOGRAFIJA 2 TEST Evropa kot kontinent - Celina Evrazija Meje na zahodu, severu in jugu so jasno določene z morjem. - Meja na jugovzhodu in vzhodu poteka skozi: Gorovje Ural, reko Ural, Kaspijsko jezero, Maniško podolje, Azovsko in Črno morje, ožini Bospor in Dardanele ter Egejsko morje...

GEOGRAFIJA 2 TEST Evropa kot kontinent - Celina Evrazija Meje na zahodu, severu in jugu so jasno določene z morjem. - Meja na jugovzhodu in vzhodu poteka skozi: Gorovje Ural, reko Ural, Kaspijsko jezero, Maniško podolje, Azovsko in Črno morje, ožini Bospor in Dardanele ter Egejsko morje. - Skrajne točke Evrope S-Nordkapp, J-Rt. Matapan, V- Ural, Z- Rt. Roca - Delitev Evrope: Vzhodna, srednja, severna, zahodna, južna in jugovzhodna - Nekdanja blokovska delitev Evrope Delitev po drugi svetovni vojni na kapitalistične države in na socialistične države. Odpravi se s padcem Berlinskega zidu okoli leta 1990 padec železne zavese Evropa je zelo razčlenjen kontinent in ima skoraj vse tipe obal - Polotoki: Skandinavsi, Iberski, Apeninski, Balkanski - Otočja : Islandija, Britansko otočje, Korzika, Sardinija - Stranska morja in zalivi: Baltsko, Severno, Jadransko, Črno morje - Morske ožine: Bospor, Dardanele, Gibraltarska vrata in Dovrska vrata VRSTE MORIJ - Šelfno morje- plitvo morje - Stransko morje- v notranjosti, zaprto proti oceanu (Baltsko, Črno) - Robno morje- leži na robu, odprto na ocean (Severno morje) - Sredozemsko morje- leži med kontinenti - Ocean TIPI OBAL - Fjordski tip obale Značilen za Norveško, Islandijo, Škotsko. Fjord je potopljena ledeniška dolina. Je zelo globok in omogoča plovbo daleč v notranjost celine, za kopni promet pa so ovira - Riaški tip obale Značilen za jugozahodno Irsko in severozahodno Španijo. poteka prečno na geološko zgradbo in spominja na fjord. - Dalmatinski tip obale Značilen za Dalmacijo. Poteka vzporedno z geološko zgradbo. - Estuarski ali lijakasti tip obale Značilen za ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti morju.(Temza, Laba) - Lagunski tip obale Nastane v plitvih morjih, kjer dolge zemeljske kose sčasoma zaprejo dele morja. Značilno za južne obale Baltskega morja - Deltasti tip obale V Evropi sorazmerno redek. Donava in delta Rona. Površje kot posledica delovanja notranjih in zunanjih sil - Najstarejši del- Baltski ščit(predkambriske), Ruska plošča(sedimentne) - Paleoevropa- kaledonska gorstva(starejši paleozoik) - Mezoevropa- hercinska orogeneza(mlajši paleozoik) - Neoevropa- mladonagubana gorstva(alpidka orogeneza, terciar) - VULKANIZEM Značilen za Islandijo in Južno Evropo (Etna, Vezuv, Stromboli). Koristna za geotermalno energijo, turizem v Južni Evropi povzroča rodovitno prst. POLEDENITEV Evropsko območje je oblikovala pleistocenska poledenitev, ki je bila kontinentalna in zajela skoraj celotno severno polovico kontinenta. Gorska poledenitev pa tudi najvišja mladonagubana gorstva na jugu. POSLEDICE GEOLOŠKE ZGRADBE - Kovinske rude- predkambrij in paleozojska sredogorja - Črni premog- kaledonska in hercinska sredogorja od Anglije, S Francije, Belgije in Nemčije - Rjavi premog in lignit- sedimente kamnine - Nafta in zemeljski plin- šelfna in plitva morja S temi nahajališči se prekriva evropska populacijska os(50. vzporednik) Podnebje, rastlinstvo, prst Evrope - 3 vremenotvorna središča Islandski minimum- ciklon, povzroča padavine, NZP Azorski maksimum- anticiklon, povzroča vročino, suho podnebje, poleti Sibirski maksimum- anticiklon, povzroča pozimi, mrzlo in lepo vreme, VZP - Podnebni dejavniki geografska širina (40-60) morski tokovi (topel Severnoatlantski tok) razporeditev kopnega in morja relief(orografske pregrade) – ni jih veliko Iz zahoda proti vzhodu se močno zmanjšuje količina padavin, izrazito pa naraščajo letne temperaturne amplitude. Podnebni tipi, rastja in prsti - SUBTROPSKI PAS Sredozemsko podnebje(makija, agrumi), terra rosa- J Evropa - ZMERNO TOPLI PAS Oceansko podnebje(listnati gozd), rjava prst-Z Evropa Kontinentalno vlažno podnebje(listnati in mešani gozd), rjava prst- Sr. Evropa Kontinentalno suho in polsuho podnebje(stepa, černozjom)- V Evropa Zmerno hladno podnebje( iglasti gozd, tajga), podzol(siva prst)- S Evropa - SUBPOLARNI PAS Subpolarno podnebje (tundra, tundrska prst)- S Evropa Vodovje in njegov pomen - ATLANTSKO POVODJE Tajo, Laba, Odra, Visla, Temza, Ren, Loara, Sena - KASPIJSKO JEZERO Volga, Ural - SREDOZEMSKO POVODJE Ebro, Pad, Tibera, Vardar, Rona - ČRNO MORJE Dneper, Dnester, Donava, Sava, Morava POMEN REK: 1. Evropska plovna pot- Ren, Majna, Donava. (1992) Moskva je »pristanišče 5 morij«, Rotterdam je največje pristanišče v Evropi na Nizozemskem. 2. Hidroenergija- Norveška, Švica, Avstrija, Islandijs, Švedska, Albanija 3. Jezera - Ledeniška (Ladoško, Inari, Vrbsko, Blejsko) - Reliktna (Blatno jezero) - Akumulacijska - Tektonska (Bajkalsko, Ohridsko) 4. Okoljski- pnesnaževanje vodovja, zraka(CO2, SO2), črni trikotnik, kisli dež 5. Družbeno geografske značilnosti 1. PREBIVALSTVO Velika narodna raznolikost, avtonomistična in sepratistična gibanje narodnih manjšin (baski in katalonci v Španiji, S Irska in VB).  2. JEZIKOVNA SESTAVA indoevropski jeziki - Slovanski ( SLO, HR, RUS, BELORUS, BOLG, MAK…) - Germanski (ŠPA, IT, FRA, PORT, ROM) - Romanski (VB, NEM, NIZ, NOR, ŠVE) - Keltski (ŠKO) - Baltski (LITVA; LATVIJA) - Grščina - Albanščina neindoevropski jeziki - Ugrofinski (FIN, ESTON, MADŽ) - Turški - Baskovščina 3. VERSKA SESTAVA katoličani (POL, FR, ŠPA, IT, HR, IRSKA, PORT, AVSTRIJA, MADŽ, ČEŠ, BELG, LITV) protestanti(VB, ISL, NEM, NORV, ŠVE, FIN, LATVIJA, EST, NIZ, DAN, ŠVICA) pravoslavci( BELORUS, MOLDAVIJA, UKR, RUS, ČRNAGORA, GRČ, MAK, BOLG) muslimani (BIH, ALB, KOSOV, TURČ) drugi( hindujci, budisti, judje)  4. SELITVE Migracijski valovi: - 1950-70 iz Evrope v razvit Zdel (1. val) - Zaradi naftne krize l.73 se prekine množično priseljevanje - Do sredine 80ih žene in otroci priseljenih (2. val) - V J Evropo - 2/2 80ih (3. val) Nove smeri selitve - J Evropa območje priseljevanja - Iz V na Z (ROMUNIJA IN OBLGARIJA OB VSTOPU V EU V ŠPANIJO) - Finančna kriza 2008 zaustavi množično priseljevanje 2015 ob izbruhu begunske krize je prišlo največ beguncev iz bližnjega vzhoda po zahodni balkanski poti (Sirija, Afganistan, Irak). Največ azilatnov je prišlo v Nemčijo. Pet oblik priseljevanja v tretjem valu: - : azilanti, begunci, ilegalni priseljenci znotraj EU, visokokvalificirana delovna sila, premožnejši upokojenci 5. RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA Gosta poselitev (srednja, Z, J Evropa, Nizozemska)- evropska populacijska os 50. vzporednik od Anglije do Ukrajine Pomembne zgostitve zunaj te osi so v Padski in Panonski nižini ter ob obalah J Evrope. Litoralizacija- selitev prebivalstva in gospodarstva iz notranjosti na obale Redka poselitev ( V in S Evropa, Islandija) »modra banana«- evropski megalopolis (London, Bruselj, Amsterdam, Frankfurt, Milano) »sončni pas« (Barcelona, Marseille, Milano) Kmetijstvo in oskrba z energijo 6 ustanovnih članov Evropske unije je leta 1962 sprejelo SKP. - Zagotovitev hrane, dobavljive cene, dostojen življenjski standard kmetov - Po dveh desetletjih je bilo preveč hrane in so podporo omejili - Poudarek je na okolju prijaznejšem kmetovanju in trajnostnemu razvoju - SKP v celoti financira EU - Nagrajevanje poteka v obliki nepovratnih sredstev in posojil Za proizvodnjo energije je pomembna: - Jedrska energija - Obnovljivi viri - Lastne nafte in plina ima EU malo (Rusija in Norveška) Okolje je degradirani. Onesnažuje industrija, kmetijstvo, promet, turizem. Onesnaževanje vodovja- komunalni odpadki, kemične snovi, izlitja nafte, Onesnaženost zraka- močno zmanjšala(So2-črni trikotnik-Češka, Poljska, Nemčija) Eden glavnih problemov onesnaževanja so prevladujoči zahodni vetrovi ter zračna strujanja v ciklonih, ki potekajo v nasprotni smeri urinih kazalcev in raznašajo polutante. (kisli dež)-zakisanje vodovja, prsti in poškodbe na zgradbah, umiranje gozdov Promet - Cestni promet Najbolj razširjena oblika prometa. Beneluks ima najgostejše omrežje AC - Železniški promet -Rečni promet Hitri vlaki do 300km/h(AVE- Španija) (Ren- Majna-Donava) Severno/Črno morje Evropredor (1993) - Pod Rokavskim prelivom (FR, VB) - 51,5km od tega 37,5km pod morjem - 20 min skozi predor - Pariz- London-3ure Vodni promet -Zračni promet - Pomorski (Rotterdam- Porenje, Porurje) London, Pariz, Frankfurt EVROPSKA UNIJA 1951- Evropska skupnost za premog in jeklo (Nemčija, Francija, Belgija, Italija, Luksemburg, Nizozemska) 1957- Evropska gospodarska skupnost Štiri svobode: - prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala 1992- medsebojno sodelovanje na področjih obrambe, pravosodja in notranjih zadev(Maastrichtska pogodba)- Evropska unija CEFTA- srednjeevropski sporazum o prosti trgovini 1973- VB, Danska, Irska 1981- Grčija 1986- Španija, Portugalska 1995- Avstija, Finska, Švedska 2004- Slo, Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Slovaška, Pojska 2007- Romunija, Bolgarija 2013- Hrvaška Države kandidatke Albanija, Črna gora, S Makedonija, Srbija, Turčija, BIH, Gruzija, Moldavija, Ukrajina Države, ki niso članice: Norveška, Švica, Islandija, VB(31.1.2020) Simboli EU in njeno delovanje - Modra barva, zastava, himna, dan Evrope 9.maj, skupna valuta - 4 svobode - Skupne institucije(Bruselj, Luksemburg, Strasbourg) - Evropski parlament- poslanci (Nemec) - Evropska komisija- komisarji- 1 iz vsake države (Kos) - Svet EU- ministri (na pol leta se menjajo) - Evropski svet- predsedniki držav in vlad - Evropsko računsko sodišče - Evropska centralna banka Zaradi razlik v razvitosti so na voljo strukturni in kohezijski skladi Delovna skupnost Alpe- Jadran Evroskepticizem- nasprotovanje povezovanju evropskih držav ter dvom o EU in delovanju njenih institucij.  VZHODNA EVROPA Z RUSIJO Vzhodna Evropa so Rusija, Belorusija, Ukrajina in Moldavija. To so države v katerih je Rusija po razpadu Sovjetske zveze obdržala zelo velik gospodarski in politični vpliv. Površje (S-J) - Baltski ščit - Ruska plošča Območje kontinentalne poledenitve, J nanosi puhlice. - Vzhodnoevropsko nižavje - Privolške višine - Kaspijska depresija (Dneper, Don, Volga) - Karpati - Kavkaza - Ural- hercinska orogeneza - Zahodnosibirsko nižavje- Ob - Srednjesibirsko nižavje- Jenisej, Lena - Kamčatka- vulkanska dejavnost 4000m visoki vulkani Podnebje 1. Podnebni dejavniki - Celinskost - Geografska širina - Na Z vpliv Atlantskega oceana  2. Podnebni tipi in rastje - Subpolarno ali tundrsko podnebje(tundrsko rastje, lesotundra, gozdna tundra - Zmerno hladno podnebje- iglast gozd(tajga), podzol (Sibirija) - Kontinentalno vlažno podnebje- mešan gozd, gozdna stepa, lesostepja - Kontinentalno polsuho podnebje- stepsko rastlinstvo- visokotravna stepa Nizkotravna stepa označuje polpuščavo in pravo puščavo Astrahan. - Gorsko podnebje- gorati deli Sibirije in Daljnega vzhoda Poselitev Vzhodno od Urala je poselitev vedno bolj omejena - Transsibirska železnica - Bajkalsko-amurski magistral - Kmetijski trikotnik Zgodovinski in družbeni razvoj 1. Carska Rusija - Kolonialna država, despotska vladavina, revščina, korupcija, podjarmljenje preb. 2. Sovjetska zveza 1917-oktobrska revolucija Lenin - 15 republik - Rusifikacija- politična, jezikovna, narodnostna prevlada - Socialistična družbena ureditev - Nacionalizacija naravnih virov, tovarn veleposestev - Kolektivizacija kmetijstva (kolhozi, solhozi) Industrializacija države - Neizmerna naravna bogastva - Postane svetovna ind. Velesila - Enostranska usmerjenost v energetiko in težko industrijo - Vesoljski program - Centralno plansko gospodarstvo- petletke - Lenin, Stalin, Gorbačov - Kriza sistema in razpad države Gorbačov izvaja reforme: - perestrojka- preoblikovanje gospodarstva in družbe - Glasnost- večja vloga javnosti - Demokratizacija družbenega življenja 1986- černobil 1991- razpad države, vojne 3. Skupnost neodvisnih držav SND Uvajanje tržnega gospodarstva, skupnost 13 nekdanjih držav SZ brez Pribaltskega trojčka.  RUSIJA Največja država na svetu 11 časovnih pasov 1.Dramatične posledice gospodarske in družbene reforme (Jelcin) -privatizacija gospodarstva prinesla na eni strani »finančne oligarhe na drugi pa revno prebivalstvo 2. Počasna stabilizacija gospodarskih in družbenih razmer (Putin) - omejil politično in gospodarsko moč »finančnih oligarhov - porast vlaganja tujega kapitala - višje cene nafte na svetovnem trgu 3. Zapletena privatizacija kmetijstva - kolhozi- kmetijsko gospodarske enote(kmetom odvzeli zemljo in jo dali v državno last) - solhozi- državna kmetijska podjetja(veleposestnikom odvzeli zemljo) - zasebna zemljišča(ohišnica, do 5ha) kolhozi pridelujejo hrano zase Danes do razmere drugačne: - skupna kmetijska gospodarstva prispevajo manj kot ½ kmetijske proizvodnje, zavzemajo veliko površino -nekdanje ohišnice pa več ko ½ - zasebne kmetije imajo majhen delež 1 v svetu o pridelavi ječmena, ajde, ovsa 4. Zemeljski plin in nafta Paradna konja gospodarstva in izvoza, 1/3 svetovnih zalog zemeljskega plina, na območju skrajno neprijaznega okolja, Gazprom- največje podjetje , Tjumenska oblast 5. Okoljski problemi Posledica industrializacije, onesnažen zrak v mestih, podtalnica, tla, radioaktivno žarčenje 6. Posebnosti razvoja prebivalstva Upad rodnosti, povečana umrljivost, 1992 negativni naravni prirastek, po letu 2000 se razmere izboljšajo in postane država priseljevanja  7. Večnacionalna država Neruski narodi živijo v Sibiriji, Kavkazu (Čečenija- uporniki) Današnjo rusko federacijo sestavlja 85 različnih zveznih enot. V 22ih je močno zastopano nerusko prebivalstvo in so dobile naslov avtonomnih republik. UKRAJINA po površini 2. največja evropska država predsednik: Volodímir Zelenski obširen pas stepe z rodovitnim černozjomom – kmetijstvo Politično razcepljena država: Z del: - katoliki, ukrajinščina, proevropski del V del: - bolj povezan z Rusijo, rusificiran, Doneški bazen(Danbas- industrijsko območje SZ), rusko prebivalstvo danes prevlada ukrajinščine, ruščina ostala uradni jezik le na nekaterih območjih (Doneški bazen, Krim) - 2004 volitve: modri (proruski) : oranžni tabor(prozahodni) (priredili rezultate v prid modrega - „oranžna revolucija“) 2013 – proruski predsednik zavrne podpis pridružitvenega sporazuma z EU (protest – EVROMAJDAN) 2014 - pritiski novih nacionalističnih prozahodnih oblasti postajajo pretežki za JV države, ki si ji želel več avtonomije - Rusija si priključi Krim, prosruski separatisti na JV države razglasijo samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk, ki bi naj bili del bodoče Novorusije - razplamti se vojna, kjer izgubijo Ukrajinci 24. 2. 2022 - Rusija sproži obsežno invazijo na Ukrajino  KRIM leta 1954 ga Ukrajini podari partijski šef Nikita Hruščov kot „posebno darilo“ (večina prebivalcev Rusov) po osamosvojitvi Ukrajine 1991 postane edina avtonomna republika znotraj Ukrajine popis 2001: 58% Rusov 24% Ukrajincev 12% Tatarov marec 2014: krimski parlament izglasuje, da Krim postane del Rusije ČERNOBIL 26. april 1986 eksplodira 4. reaktor jedrske elektrarne v bližnjem mestu Pripjat evakuacija preb. (povp. starost 25-26 let, skoraj 50.000 preb.) – danes mesto duhov – turistični obiski radioaktivni oblak zajel skoraj vso Evropo danes je območje v 30-kilometrskem pasu okrog elektrarne zaprto (starejši ljudje se lahko vračajo v svoje domove) BELORUSIJA - po razpadu SZ ostaja najtesnejša ruska zaveznica - 4/5 preb. se opredeljuje za Beloruse - prevladuje ruščina, - beloruščina se uporablja - samo še ponekod na podeželju MOLDAVIJA - romanski narod (zgodovinsko tesno povezani z Romunijo) - težnje za priključitev k Romuniji - V od Dnestra živi slovansko preb. – 1991 razglasilo Pridnestrsko republiko